trobílọ, n. 1) das Blasinstrument, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) das Sprachrohr, Jarn., Mur., C.; = govorno t., Cig., Jan.; — 3) ein thörichter Schwätzer, Mur., Cig., Nov., Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
trobilo [trobílo]
samostalnik srednjega spola- cev za pogovore, prenašanje zvoka na manjše razdalje
- kdor neprestano govori iste reči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
trobilo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.