znȃk, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig., Jan., C., DZ.; — rodovni z., das Gattungsmerkmal, Cig. (T.); das Zeichen übhpt., Cig., nk.; das arithmetische Zeichen, Cel. (Ar.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znȃk, adv. rücklings; z. pasti, vreči; z. ležati, auf dem Rücken liegen; — (nam. vzn-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znakGLEJ: vznak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znak prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
znak prisl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.