čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čèlo -a s čelo: Cselo KMS 1780, A7b; na cseli nyihovom KŠ 1771, 778; znamenye tvojega ſz. Kri'sa na cseli KM 1783, 175; z-nagrbanim cselom pogledno KOJ 1845, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola

1. čelo
2. začetek, naslovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelo samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čelo s, F12, antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati; capronae, -arum, konṡka griva na zhelli; capronae, -arum, laſſi zheṡ zhellu viſſeozhi; et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle; frons, -tis, zhellu; frons contracta, garbaſtu zhellu; frontale, porta, nazhelnyk, portek na zhelli, jermenîe koyna na zhelli; fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu; pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelo -a s čelo: piſſeio od eniga folka Cliclopes imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela rod. ed. ǀ raunu v' zhelu tož. ed. ga vdari ǀ zhellu tož. ed. mu resbye ǀ tu S. Imè iehova na zhellu tož. ed. poſtavi ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu tož. ed. vdaril ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu tož. ed. vdario ǀ Na zheli mest. ed. S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt ǀ na zhelli mest. ed. pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua ǀ kamen v'zheli mest. ed. je bil obtizhel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelo -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelo [del obraza] sam. s ♦ P: 11 (TAr 1562, TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.