človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
človeški [človẹ́ški]
pridevnikčloveški
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
človeški (cloveski, človeski, človeški) pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
človeški prid., genus humanum. Zhloveſhki spol
[poznejši pripis neznane roke];
prim. človeski
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
človeški pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
človeški prid. ♦ P: 2 (TT 1557, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.