cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere (zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cvetje [cvẹ́tje] samostalnik srednjega spola

cvet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cvetje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cvetje s, F21, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane; chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe, zveitje ṡhene; condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam, Augusta méſza zvétje; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine; cytinus, -ni, margaranovu zveitje; deflorare, ozvéjſti, zveitje odtergati; deflorescere, zviſti, v'zveitji biti; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne; florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; flores, populje inu zveitje; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; leucanthemis, -dis, kamilizhinu zveitje; umbella, tú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi; uredo, -nis, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cvetje -a s cvetovi: Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia rod. ed., ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia rod. ed. (II, 210)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cvetje sam. s ♦ P: 7 (TR 1558, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cvetje -a (cvetje, cvejtje, cvitje) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.