dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dedovati [dẹ̑dovati dẹ̑dujem] in [dẹ̑dovam] nedovršni glagol

dedovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.