domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač [domȁč]
pridevnik- domač
- krotek, udomačen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
domač prid., F
16,
chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe;
coluber, domazha kazha, gloṡh;
concubina, s'raven ṡhena, hotniza,
domazha kurba;
concubinus, domazhi kurbèr;
dapsiles dotes, veliki davki, ali
domazhe ſhtivre;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo;
hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od
domazhe praſſize;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk,
domazhi dúh;
lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi;
originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen,
domazhiga roiſtvá;
patria, dum, ozhetina, ali
domazha deṡhela;
penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú
domazhe prebivanîe;
perfamiliaris, -re, cilú
domazhi, inu priaṡniu;
verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz,
domazhi otrok;
vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač -a prid. domač:
nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše:
ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač1 posam. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač2 prid. ♦ P: 11 (TT 1557, TL 1561, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač1 -ega posamostaljeno kdor je po izvoru od tam, kjer živi; SODOBNA USTREZNICA: domači
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.