hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Kras, Npreg.-Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hlev [hlẹ́v] samostalnik moškega spola

hlev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hlev samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hlev m, F2, caula, en ovzhji hleu; ovile, ovzhja ſhtala, ovzhji hleu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hlev m hlev: ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh tož. ed. ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo (I/2, 39) < pslovan. *xlě̑vъ ← pgerm. *hlai̯u̯a- ‛jama, prostor pod zemljo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hlev -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hlev sam. m ♦ P: 7 (DB 1578, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.