Tiskanje

ję̑zerọ 1., n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).

ję̑zero 2., num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.-Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.-Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.-Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.-Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jèzero rod. mn. jezér glav. štev.
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40

jèzero dvéjstou i šéstdeset glav. štev. tisoč dvesto šestdeset: i proroküvala bodta jezero dvejſztou i séſztdeſzét dni KŠ 1771, 785

stóu štìrideset i štìri jèzero glav. štev. sto štirideset tisoč: Ágnecz ſztojécsi na Sionſzkoj gori i 'znyim ſztou ſtirideſzét i ſtiri jezero KŠ 1771, 791

trí dvàjseti jèzero glav. štev. triindvajset tisoč: i ſzpadnolo ji je eden dén tri dvajſzeti jezero KŠ 1771, 509

Slovar Pohlinovega jezika

jezero [jẹ̑zero] samostalnik srednjega spola

jezero

PRIMERJAJ: jezer

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jezero samostalnik srednjega spola

jezero števnik

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jezero s, F3, lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; lacus faelicis, jeṡeru Gmundnerjeu v'Auſtriji; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; prim. izero

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jezero -a s jezero: Sapovej … njega venu glaboku jeseru tož. ed. urezhi (III, 153) ǀ zhes jeseru tož. ed. (III, 153) ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera tož. mn. restallal (V, 242)

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jezero -a samostalnik srednjega spola

jezero

števnik

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.