kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

kánon -a m kanon, seznam svetopisemskih knjig: geto je té dár jezikov henyao i Kánon od ſz. Bo'zi mo'zákov je zvrſeni bio KŠ 1771, A4b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

kanon [kánon] sam. m ♦ P: 5 (TAr 1562, TO 1564, TL 1567, JPo 1578, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.