ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ključar [ključár] samostalnik moškega spola

1. (cerkveni) ključar
2. cerkovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ključar samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ključar m, F5, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodar, ali kluzhár; claviger, kluzhár; promus, -mi, kluzhar zhes kelder, inu ſhpiṡhne rizhy; suppromus, -mi, en kluzhár zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ kelder; thesaurarius, -rÿ, ſhazou varih, ali kluzhár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ključar -ja m točaj, strežnik: Joſeph v' AEgypti je bil v' jetje vershen de tudi je bil ſaine kluzhariu daj. ed. Faraonavimu resloshil (V, 636) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kluzharij im. mn. s. Renoberta (II, 194 s.) ǀ Firsht teh kluzhariou rod. mn. je bil poſabil na proshno tiga brumniga Josepha (V, 637)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ključar sam. m ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.