kòp 1., kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kọ̑p 1., -ȋ, f. das Behauen (z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kop 2., m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Kamnik (Gor.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kop 2., f. die Stange, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kop 3., m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kóp -a m kop, rahljanje v vinogradu: či letina nagodí te kôpa trüde obilne pláčajo BJ 1886, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kop1 [kȍp
] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolakopališče, kopalnica, kopel, kopanje
PRIMERJAJ: kopva1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.