levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

levit -a m levit: Pride en levit im. ed. glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ leviti im. mn., inu Mashniki stariga Testamenta ſo mogli poprej fliſsik premislit ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha, inu ſedemdeſſet Leuitou rod. mn. ǀ G. Bug je govuril od teh bogabojezhih Levitou rod. mn. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite tož. mn. k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti or. mn. je ſveistu Bogu shlushil ← lat. Levīta ← gr. λευῑ́της ‛duhovniki iz Levijevega rodu’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

levit sam. m ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.