məzə̀g, -zgà, m. = mezg; tudi: mę̑zəg, Valj. (Rad); mézəg, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mezeg [mǝzə̏g] samostalnik moškega spola

potomec žrebca in oslice; mezeg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mezeg (mazeg, mazg, mazik, mezg) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

mezeg -zga m mezeg: Glihi vishi zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta shtirideſset Slonu: Ceſaria Nerona dua taushent Mesgu rod. mn., kateri ſreberne podkuvi, inu bersde ſo imeli inu po Rimi ſo te Ceſarje pelali (I/1, 114)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.