odvŕniti, -nem, vb. pf. 1) wegwenden: oči od česa o., Cig.; — ablenken: sum od sebe o., Cig.; — abwenden: nesrečo o. od koga; Bog odvrni! behüte Gott! Cig.; — abwendig machen, abbringen; o. koga od česa; — ablehnen, Mur.; abweisen: pijane ljudi o., DZ.; o. prošnjo, DZ.; — 2) entgegnen, Cig., Jan., C.; — znamenje o., das Zeichen erwidern, DZ.; — 3) ergiebig sein, ausgeben, Jan.; — nič ne odvrne, es taugt zu nichts, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odvrniti glagolPRIMERJAJ: odvrnjen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
odvrniti dov., F
4,
abdúcere, prózh odpelati,
odverniti, ẛapelati;
avertere, oberniti,
odverniti, prózh obrazhati;
obludere, ſhalo ſi ſhalo
odverniti, s'eno ſhalo ſe pruti ſhaliti, ſhali ſi ſhalo na pruti priti;
revocare, eniga
odverniti, naṡai klizati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odvrniti dov. odvrniti, tj.
narediti, da ne stori, kar namerava:
obenu pregovorjenie yh nej moglu od nyh ſvetiga napreivſetja odvernit nedol. ǀ Pridigary, kateri hozheo ſuoje Poshlushavize na pot teh zhednoſti perpravit, inu od te nezhednoſti odverniti nedol. ǀ s'tem ijh bo odvernil del. ed. m od Malikovajna ǀ kadar ta miloſt Boshia bi nebila njega od tiga hudiga naprejvſetja odvernila del. ed. ž ǀ neperpuſti de bi obena ſtuariena reizh tebe oduernila del. ed. ž ǀ hudizhy vaſs nebodo od pridyh odvernili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odvrniti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odvrniti glag. dov. ♦ P: 13 (TT 1557, *P 1563, KB 1566, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odvrniti se dov., deviare, ẛahajati, ẛaiti,
ſe od poota
odverniti, s'vunai pota hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odvrniti se glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.