pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pognojìti -ím dov. pognojiti: je prvle zemlou zourao tvoj ocsa, pognójo je KM 1790, 30
pognòjeni -a -o pognojen: I na vſzáko trétye leto ſzo vſze nyegove nyive bilé pognojene KM 1790, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pognojiti glagol

PRIMERJAJ: pognojen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pognojiti glag. dov. ♦ P: 3 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.