prisvojíti, -ím, vb. pf. sich zueignen, sich bemächtigen: p. si kaj, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — zuschreiben: p. komu kaj, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prisvojiti (persvojiti) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

prisvojiti dov., F2, arrogare sibi, ſam ſebi perrajtati, ali dati, ſebi gori vẛèti, perſvojti; asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti, v'láſt vẛèti, gori vẛèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nazáj prisvojìti ~ -ím dov. znova si prisvojiti: Mejnili szo ka bi zdaj vrla prilika bila negda pográblena nazáj priszvojiti KOJ 1848, 70; Törk szi prizadéva meszta nazáj priszvojiti KOJ 1848, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prisvojiti si [prisvojīti si prisvojím se] dovršni glagol

prisvojiti si

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.