sẹníca 1., f. die Heuscheuer, der Heuboden, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Levst. (Pril.), Nov., Svet. (Rok.), Kr.; vrabci so na senici izpod slame čivkali, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

seníca 2., f., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), pogl. sinica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

senica [seníca] (sinica) samostalnik ženskega spola

ptica sinica, LATINSKO: Parus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

senica samostalnik ženskega spola

senik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

senica ž, foenile, travnik, koſheniza: tudi ſeiniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

senica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

senica sam. ž ♦ P: 4 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.