tovarišíca, f. 1) die Gefährtin, die Genossin; — 2) die Kranzjungfer, Goriš.-C., BlKr.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
tovarišica (tovaršica) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
tovarišica ž, F
3,
compotrix, ena v'pytjú
tovarſhiza, pyanka;
pronuba, -ae, druṡhiza, neveiſte
tovarſhiza;
socia, -ae, druṡhe,
tovarſhiza/ tovariſhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj.
vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica:
de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena:
Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.