umívati, -am, vb. impf. ad umiti; waschen; posodo u.; roke si u.; u. se, sich waschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

umivati [umívati umívam] nedovršni glagol

umivati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

umivati nedov., F2, malluvium, poſſoda ṡa rokè vmivati, vmivalnik; pelluvium, -ÿ, ena poſſoda ṡa nogè vmivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

umivati -am nedov. umivati: G: Bug vezhkrat mu ſe perkashe, v'hisho ga pride obyskat, noge ſi od njega vmivat namen. ǀ mu je noge vmival del. ed. m, inu briſal ǀ de bi Chriſtus JEſus njemu nogè umival del. ed. m ǀ s'Solsami yh je vmivala del. ed. ž, inu s'laſmy briſsala umivati se umivati se: od eniga berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat nedol. ǀ Ti katera tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash 2. ed. ǀ per ſtudenizu ſe je umivala del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

umivati gl. vmivati ♦ P: 1 (TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

vmivati glagol

PRIMERJAJ: vmivan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vmivati se glagol

PRIMERJAJ: vmivan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.