vę́dnọ, adv. immer, immerfort, fortwährend, (vę́dən, Trub., Dalm., Rec.; "v' ednu", Dict.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vèdno prisl. vedno: da szo Czaszarszki seregi vedno vecs i vecs vkraj vzéli KOJ 1848, 99; Nebode sze v edno boro TA 1848, 83; i de'zd'z sze je vedno vlêvao KAJ 1870, 24; Kávovec je vedno zeléno drevo AI 1878, 51; steri bi meo vedno koli hoditi KOJ (1914), 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vedno1 [vẹ̑dno]
prislovneprestano, neprenehoma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vedno2 [vẹ̑dno]
prislovvedoma, vedé
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vedno (vedno, vvedno) prislovPRIMERJAJ: veden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vedno prisl. neprenehoma, vedno:
kakor s: Martinus imamo vednu v'Nebu gledat ǀ premishluimo vednu nje nebesko lepoto ǀ vednu na S. ſpuvidi ſpumnite ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali ǀ blagar je temu ſtutauſhenkrat, kateri tebe vednu v' myſlyh ima ǀ ſpumnite vednu na to ſadno minuto ǀ nas opomina S. Auguſtin, de imamo vednu, inu bres konza molit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.