òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
od predl., F600, abs, od; a cunabilis, od ẛibike, od mladih nog; cara, enu korenîe od ẛeliszha; de, od, iṡ, po; e, iṡ, od; ex, is, od; exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti; fame enectus, od lakote vmorjen; in horas, od ure do ure; lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; prim. poldne
od prim. od deljen, oditi (od iti) ipd.
od deljen del., ercisceri, od dilen, inu odlozhen biti
oditi (od iti) dov., F9, abscede, poberiſe, prózh od ÿdi, od jidi; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; evolaticus homo, odletezh zhlovik, kateri hitru odyde; evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbeṡhati; febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride; se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh ſe pobrati; subterducere, od eniga ſe na tihim prózh pobrati, inu oditi
odsehmal (od sehmal) prisl., F2, amodò, od ſehmal, odṡdai, poſihmal; posthinc, odſehmál
odsekan (od sekan) del., F12, decisus, -a, -um, odſékan; deputatus, odlozhen, prózh odſékan; desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan, odſékan, obréṡan; mutilatus, -a, -um, odlomnien, odſékan, nei ceil; praecisus, -a, -um, odſékan, odbyt, odréṡan; ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; recisamentum, -ti, tarskè, odſékane, ali odréṡane tarṡzhize; recisus, -a, -um, odſékan, odréṡan; secamentum, -ti, tudi te odſeikanîe[!] terṡkè; segmen, vel segmentum, -ti, en odſékan kos; talea, -ae, en kol, na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; truncus, -a, -um, odſékan, odroblen
od spred prim. spred
od predl. z rod. od: ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja Nerona ǀ pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. ǀ Ah moji luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ odpushejne dò G. Boga je bil doſegil
Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau
kod prisl. kod: jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja: od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
tod prisl. od tod vez. zato, zatorej: Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’
začetek -tka m začetek: ta strah Boshij je en sverik, inu sazhetik im. ed. vſiga dobriga djania ǀ Ie ſazhetik im. ed., inu koniz tiga zhloveka ǀ ti ſi nash sazhetek im. ed., inu konez ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo sazhetka rod. ed., inu konza ǀ od sazhetka rod. ed. tiga svejta, do rojstva Marie Diuize ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka rod. ed. ſveità doſehmal ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik tož. ed., inu urshohe teh bolesni ǀ S. Hieronimus je djal de vſe nevere, inu kezarie ſo ſazhetik tož. ed. imele od shenskih pershon ǀ vſi drugi Krajli ſo imeli en taku reuni sazhetek tož. ed. nijh shivejna od začetka na začetku: od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil ǀ Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat, ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de si lih od ſazhetka ſe kaſe vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ je bil oblubil od sázhetka tiga greshniga lebna taiſto porozhit ǀ od sazhetta Kadar ta PreroK je gledal v'Tempel nezh nej hudiga vidil
znotraj prisl. znotraj: snotri je bil velik Krik, jok, inu shraj ǀ je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu ǀ kakorshen je zhlovek ſnotraj ǀ she neusmilenishi ſo bilij s'notrej ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash od znotraj znotraj: od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz ǀ v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ bodo od ſunaj, inu od s' notraj
zunaj1 prisl. zunaj: sa volo njega greha je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati od zunaj 1. na zunaj: od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna, inu sgrunta kakorshne ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ od sunej ſo ludem podobni, ali od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ lushti tega ſvejta ſò kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa … snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu 2. zunaj: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi ſo bilij s'notrej 3. na pamet: fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note ǀ ſerzhnu govori, kar ſe ſi od ſunaj navuzhil ǀ Euſebius pak piſſe, de on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu Stariga, inu Noviga Teſtamenta
od1 predl. ♦ P: 52 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
od2 [del besed. zveze] – ♦ P: 20 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
od daleč1 gl. daleč, od ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
od daleč2 gl. daleč –, od – ♦ P: 12 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
od deleč1 gl. daleč, od ♦ P: 1 (DPr 1580)
od deleč2 gl. daleč –, od – ♦ P: 1 (TPs 1566)
od kancle [rod. ed.] gl. kancla, od ♦ P: 1 (TPo 1595)
od kod gl. kod, od ♦ P: 3 (DPa 1576, BH 1584, TPo 1595)
od kod semkaj gl. kod, od, semkaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od kod ... semkaj gl. kod, od, semkaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od kupil [del.] gl. odkupiti ♦ P: 1 (TC 1575)
od kupilu gl. odkupilo ♦ P: 1 (TT 1581-82)
od kupitejl gl. odkupitelj ♦ P: 1 (DB 1584)
od log gl. odlog ♦ P: 1 (TO 1564)
od mermrovati gl. odmrmrovati ♦ P: 1 (TT 1577)
od mladesnogu gl. mlad, noga, od ♦ P: 1 (MD 1592)
od mladiu gl. mladiju* –, od – ♦ P: 12 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1581-82)
od mladu gl. mladu* –, od – ♦ P: 1 (TR 1558)
od nesti gl. odnesti ♦ P: 1 (TT 1557)
od ozgoraj gl. od, ozgoraj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od pahnen gl. odpahnjen ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
od pehniti gl. odpehniti ♦ P: 1 (*P 1563)
od pelati gl. odpeljati ♦ P: 3 (TT 1557, TL 1561, TT 1581-82)
od pertubiti gl. biti 2, odprt ♦ P: 1 (MTh 1603)
od pirati gl. odpirati ♦ P: 1 (JPo 1578)
od poditi gl. odpoditi ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
od povedati gl. odpovedati ♦ P: 1 (JPo 1578)
od praviti gl. odpraviti ♦ P: 1 (TT 1557)
od preda gl. odpreda ♦ P: 1 (TAr 1562)
od pustek gl. odpustek ♦ P: 2 (DPa 1576, TPo 1595)
od puščanje gl. odpuščanje ♦ P: 2 (TPo 1595, TfC 1595)
od rešen gl. odrešen ♦ P: 1 (TPo 1595)
od rešiti gl. odrešiti itd. ♦ P: 2 (TC 1555, DC 1584)
od segamal gl. odsegamal ♦ P: 1 (TT 1557)
od sehmal gl. odsehmal ♦ P: 4 (TT 1557, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584)
od seh mal gl. odsehmal ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, KPo 1567)
od sekati gl. odsekati ♦ P: 1 (TT 1581-82)
od smertivstajenje gl. od, smrt, vstajenje ♦ P: 1 (TfC 1595)
od sod gl. od, sod ♦ P: 4 (TO 1564, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595)
od sot gl. od, sod ♦ P: 1 (TE 1555)
od spred gl. odspred ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
od spreda gl. odspreda ♦ P: 11 (TT 1560, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
od spredaj gl. odspredaj ♦ P: 1 (TPo 1595)
od spret gl. odspred ♦ P: 1 (TT 1557)
od strahovati gl. odstrahovati ♦ P: 1 (JPo 1578)
od tehmal gl. odtehmal ♦ P: 2 (TPs 1566, DB 1584)
od teh mal gl. odtehmal ♦ P: 1 (DPa 1576)
od tod gl. od, tod ♦ P: 1 (MTh 1603)
od tresite [2. os. mn.] gl. odtresti ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)
od unod gl. od, onod ♦ P: 8 (DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
od unot gl. od, onod ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TO 1564)
od valjen gl. odvaljen ♦ P: 1 (JPo 1578)
od veče gl. odveče ♦ P: 1 (JPo 1578)
od vleči gl. odvleči ♦ P: 3 (TT 1557, TR 1558, TPo 1595)
od vnod gl. od, onod ♦ P: 6 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DC 1585, TtPre 1588)
od vnot gl. od, onod ♦ P: 9 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, TPo 1595)
od vreči gl. odvreči ♦ P: 1 (TT 1577)
od vunod gl. od, onod ♦ P: 1 (TT 1581-82)
od vzet gl. odvzet ♦ P: 1 (TT 1557)
od vzeti gl. odvzeti ♦ P: 2 (TR 1558, TC 1575)
od zad1 gl. odzad ♦ P: 7 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
od zad2 gl. od, zad ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584)
od zada1 gl. odzada ♦ P: 9 (TR 1558, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
od zada2 gl. od, zada ♦ P: 2 (TT 1581-82, DB 1584)
od zadaj1 gl. odzadaj ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
od zadaj2 gl. od, zadaj ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)
od zat gl. odzad ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
od zdaj gl. odzdaj ♦ P: 1 (JPo 1578)
od zdavna gl. odzdavna ♦ P: 1 (JPo 1578)
od zdavnaj gl. od, zdavnaj ♦ P: 1 (MTh 1603)
od zdolaj gl. odzdolaj ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
od zgoraj1 gl. odzgoraj ♦ P: 4 (JPo 1578, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
od zgoraj2 gl. od, zgoraj ♦ P: 1 (JPo 1578)
proč od vzeti gl. pročodvzeti ♦ P: 1 (DB 1584)
ta od srageudarjeni gl. od, sraga, ta, vdarjeni ♦ P: 1 (TT 1557)
ta od te srageudarjen gl. od, sraga, ta, vdarjen ♦ P: 1 (TT 1557)