jèzik -íka m
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.