sé sá sóu kaz. zaim. ta: od ſzéga mao bodete vidili Sziná cslovecsega KŠ 1771, 91; i ſzvéto Imé zbantüvali vſze dni ſitka naſſega doſze dobe SM 1747, 55; ka ſzi me do ſzej doub obdr'zao KŠ 1754, 225; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub králeſztvo nebeſzko ſzilo trpi KŠ 1771, 36; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; Zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
se1 sébe tudi sebé povr. os. zaim. za vse osebe in števila 1. se, izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja: a) Vekivecsno ſzmrt ſzmo ſzi doubili SŠ 1796, 37; I trplejnye Szebi pripisuje i oſzvojáva KŠ 1754, 138; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta tühoga i ſzebi laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; brez skode vſzei lüdi krüha ſzi dobivai SM 1747, 89; dabi ſzebé vu Vöri pokreipiti mogli SM 1747, (1); Na tejlo gledoucs cslovik ſzebé vmori KŠ 1754, 36; naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 125; gde Sz. Paveo ſzebé grejsnoga vadlüje KŠ 1771, 442; Du'sna ſzta ſzebé na vekivecsni 'zitek priprávlati SIZ 1807, 10; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII b) nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Radbie .. Od ſzebe grehe ti poloſiti SM 1747, 82; Kakda ſzami od ſzébe vkrádnemo KŠ 1754, 50; vzeme ſzedem drügi dühov hüſi od ſzébe KŠ 1771, 41; Nebeſzki zálog kſzebi priemlemo TF 1715, 40; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; Cslovik .. akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; On pa je erkao tomi ſzebi erkoucsemi KŠ 1771, 41; Králeſztvo, ſtero je prouti ſzebi razdeljeno KŠ 1771, 39; ſzo vſze tri Persóne k-ſzebi priglihne KM 1783, 14; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; i kris ſzvoih vſzák dén na ſzébe vzeme SM 1747, 29; nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; Oblejczte na ſzé vſze ro'zjé Bo'ze KŠ 1771, 586; lübiti Bogá ſzamo za ſzébe KMK 1780, 33; csi pred ſzé denes, pa poglednes ete BKM 1789, 4b; naj bi etak delo na ſze vzéo BRM 1823, IV; Tak pred ſzé poſztavte te ſzvejt KM 1790, 84; kotero dvouje dugovánje vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; i vu ſzebi iſztina, ka ſzo nej KŠ 1754, 81; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; i jaſz, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; i drügo ka je mogôcsno bilo, szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti med ſzebom SIZ 1807, 10; Vszáki more, ka tu potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8 2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka: a) ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd KŠ 1754, 75; Tvojega pak blisnyega kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; Steri mené ſcsé nazledüvati, naj ſzám ſzebé zataji SM 1747, 29; ér je tou vcsino ednouk ſzamoga ſzebé ofrüvavſi KŠ 1754, 103; ſteri me je polübo i ſzám ſzebé je dáu za mé KŠ 1754, 138; Truber, Bo'ze rejcsi, kak ſze ſzám zové, ſzluga KŠ 1771, A6a; Záto cslovik naj ſzám ſzebé ſzkuſzi KŠ 1771, 513; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848; Bog je zmiro te ſzveit ſzám ſzebom SM 1747, 16; Tá nyim dá ſzám ſzebé BKM 1789, 11 b) da ſze cslovik ſzám odſzébe priprávlati nemore KŠ 1754, 124; Dú'znoszti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; ár je on ſzám na ſzébe gledoucs ſzvéti KŠ 1754, 91; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto TF 1715, 26; je on Otsé volo ſzám po ſzebi nazvescsávao KŠ 1754, 102; Ino tak ſzam vſzebi, Delnike náſz vcſini BKM 1789, 18 3. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: Ocsa nás, ſzveiteſze imé tvoje TF 1715, 25; neboidi náz ſzrám katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Zakai ſze zové Cslovik po ſzvojem Bosji keip SM 1747, 4; naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; geto sze orszácski Ocsevje szkrbijo, da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; i csrêda jezusova sze po szpêvanyi naprêpriprávla KAJ 1848, III; tak vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
se2 morfem 1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo: terſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk dati TF 1715, 4; Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi moucsi ABC 1725, A6a; Szpomenisze da ſzoboto poszveitis ABC 1725, A4a; da vſzáki v-nyem vörvajoucſi ſze ne ſzkvari KŠ 1754, 121; ali ſze kednomi pridrü'zi, i toga drugoga zavr'ze KŠ 1771, 19; ka ſze bojite KŠ 1771, 26; ſzmiluj ſze nad nama KŠ 1771, 30; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove pravice zaleto KOJ 1848, 4 2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: kako ſze ſzinouv Boſi doſztája TF 1715, 27; blá'zenſztvo, ſtero ſze dá vſzejm KŠ 1754, 141; Da bi ſze ſzpunilo, ka je povejdano KŠ 1771, 26; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; da sze nebi znalo, gde je Atila-pokopan KOJ 1848, 5 3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: da ſze vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, I 4. za izražanje trpnega načina: Koteri, ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni TF 1715, A6a; Vnougi ſze zmed oni gori obidijo KŠ 1771, 139; Teda Jezus odneſeni od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; ne obrni ſze od nyega KŠ 1771, 17; V-eti Knigaj ſze ti Krſzcsanſzke nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; podsztavo sze v-táksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
báhati se -am se nedov. bahati se, postavljati se: za vogerszkoga Krála sze báhao KOJ 1848, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blísčiti se -im se nedov. bliščati se: Ni vno'zina zvêzd sze nêbliszcsila KAJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blískati se -am se nedov. 1. bliskati se: bliszkati sze KOJ 1833; Gda ſze bliſzka BKM 1789, 362; Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Bliſzka ſze KM 1790, 92; blizka sze AIN 1876; pren. Csi zocsmi ſzemo tamo bliſzkamo KŠ 1754, 43 2. bleščati se, svetiti se: I gvant nyegov ſze je bliſzkao KŠ 1771, 129 bliskajóuči -a -e bleščeč: i gvant nyegov je bio bejli i bliszkajoucsi ſze KŠ 1771, 199; vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blíščati se -im se nedov. bleščati se, lesketati se: Zvejzde ſze 'ze bliscsijo KŠ 1754, 250; proti Farizeuskoj ſzkazlivoſzti, ſtera ſze li zvüna zprávde bliſcsi KŠ 1771, 743; liki jaſpis kamni, bliſcsécsemi, kako kriſtal KŠ 1771, 805; Dáva noucs ſzkim ſze bliſcſijo BKM 1789, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blizávati se -am se nedov. bližati se: Törszkiország de sze vsze bolje razrüsênyi blizávo AIP 1876, br. 9, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blíziti se -im se nedov. bližati se: vszigdár sze bolje i bolje blizita AIP 1876, br. 6, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bližávati se -am se nedov. približevati se: Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bógšati se -am se nedov. boljšati se: Naj sze bôgsati nemüdis BRM 1823, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojàti se -ím se nedov. bati se: Zakai vreidnoſze je bojati TF 1715, 18; kaj ſze bojim BKM 1789, 92; ki ſze boji SM 1747, 63; koteri ſze nyega bojijo TF 1715, 47; koteri ſze nyega bojo ABC 1725, A6a; neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; Bój ſze cslovik KM 1783, 280; Bojteſze ga SŠ 1796, 159; kai bi ſze mi Bogá bojali TF 1715, 13; kaj bi ſze bojali KŠ 1754, 14; bojao ſze je luſztva KŠ 1771, 47; Ar ſzo ſze ga bojali KŠ 1771, 138; ſze bode bojála KM 1790, 20; szosze doszimáo bojali KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojǜvati se -ǜjem se nedov. bojevati se, boriti se: proti vrági sze bojüvati SM 1747, 23; On vucsi bojüvati TA 1848, 14; Csi ſzam ſze zdivjácsinov bojüvao KŠ 1771, 523; ſteri bi bojuval za náz ABC 1725, A7a bojüvajóuči -a -e bojujoč se: naj ſze bojüvajoucsi ne najdete KŠ 1771, 523; seregami bojüvajoucsi KOJ 1848, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
borìti se -ím se nedov. boriti se: Ar teilo ſelei (bori, tereſze) SM 1747, 53; pravdo ſtera ſze bori KŠ 1771, 463; ſze bori BRM 1823, 70; prouti nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſteri ſze borijo KŠ 1771, 441; da ſze zmenom vrét borte KŠ 1771, 483; sze za domovino borio AIP 1876, br. 1, 5; borili ſzo ſze govorécsi AIP 1771, 414; ti bi ſze ne boro SŠ 1796, 67; pren. proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; ſze prot’ grejhom bori BKM 1789, 248 borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
btati se -am se nedov. pogajati se: szte sze szváka [cesarja] navolila bötati KOJ 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bùrkati se -am se nedov. razburjati se: ka ſze burkate ino joucsete KŠ 1771, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ceremònivati se -am se nedov. streči si, slaviti se: ka ſze dáte czeremonivati KŠ 1771, 607
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cóucati se -am se nedov. majati se: (vrbje) ſtero ſze je czouczalo KM 1790, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cóunivati se -am se nedov. imenovati se, imeti vzdevek: Jo'zefa, ki ſze zové Barſabás, ki ſze czounije Juſztus KŠ 1771, 343
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čòhati se -am se nedov. praskati se: Necsohaj sze po glávi KOJ 1845, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čóliti se -im se nedov. praskati se: Tam se csôli, gde te szrbi KAJ 1870, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čréditi se tudi čréjditi se -im se nedov. zbirati se, vrstiti se: csrejditi KOJ 1833, 180; sze vu pobo'snih peszmah csrejdijo KOJ 1845, 95; vküp sze csrêdijo prôti meni TA 1848, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čǜditi se -im se nedov. čuditi se: Ne csüdi ſze KŠ 1771, 271; Ne csüdite ſze nad tejm KŠ 1771, 280 čüdijóuči -a -e čudeč se: Csüdijoucs ercsém BKM 1789 b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čǜdivati se -üjem se nedov. čuditi se: csüdivati sze KOJ 1833, 150; Csüdijem ſze KŠ 1771, 557; naj ſze csüdijemo nad onov KM 1796, 13; csüdüvao ſze je KM 1790, 38; ſzo ſze pa csüdivali KŠ 1771, 27; csüdivala ſzta ſze KM 1796, 114 čǜdivati -üjem občudovati: ſvejt naj ne csüdüje SŠ 1796, 94; Vcsi me csüdivati BRM 1823, 107; csüdüjem KAJ 1848, 101; Ne csüdüj ti ſzrditoſzt SŠ 1796, 10 čüdivajóuči se -a se -e se čudeč se: Csüdivajoucsi KOJ 1833, 113; csüdivajoucsi ſze nad odgovorom KŠ 1771, 240 čüdüvajóči -a -e občudujoč: Diko tvojo csüdüvajôcs KAJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
debelìti se -ím se nedov. debeliti se, rediti se: Na žálodi se kermci debelijo BJ 1886, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
denìti se dení se nedov. daniti se: zoriti, deniti sze KOJ 1833, 187; Dokecs ſze je denilo KŠ 1771, 426; Révno gda ſze je denilo BKM 1789, 97; pren. pomaloma sze je denila sztrasna gvisnoszt KOJ (1914), 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dočàkati se -am se dov. dočakati, doživeti: ſzi ſze meni dopüſzto docsakati KM 1780, 101; Kak ſze morem Bo'ze tebé docsakati BKM 1789, 443; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli nàgnovši se ~ -a se ~ -e se prid. ko se je sklonil, nagnil: Jezus ſze pa doli nagnovſi piſzao je KŠ 1771, 291
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli prìgnoti se ~ -em se dov. pripogniti se, skloniti se: ovcé, gda vidijo, ká sze pasztér doliprigne, hitro vkupbe'zijo KAJ 1870, 139
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli sposéjsti se ~ -sédem se dov. posesti: Gda ſzi Vünejsnyi Szvatovje 'se doli ſzpoſzédejo SIZ 1807, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòlisǘkati se -sǘčem se nedov. viti se: potoke i velike vodé, stere sze po dolê doliszücsejo KAJ 1870, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli zavézati se ~ -véžem se dov. zavezati se: ſzta ſze na 'sitek ſzvétoga hiſtva doli zavézala SIZ 1807, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domìsliti se -im se dov. spomniti se, domisliti se: Gda ſze ni ne domiſzlimo SŠ 1796, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopádnoti se -em se dov. biti všeč, ugajati: Ali iſcsem ſze lidém dopádnoti KŠ 1771, 557; dopádnoti sze Bougi KŠ 1771, 619; da ſze more dopádnoti BKM 1789, 128; dopádnoti se KOJ 1833, 175; Kakti ſze i jaſz vſzákomi dopádnem KŠ 1771, 511; náj ſze Tebi bole dopádnem KOJ 18454, 91; Da sze ti vu vszem dopádnem KAJ 1848, 21; da ſze dopádnes nyemi BKM 1789, 15; tim nepobo'znim ſze pa dopádne KŠ 1771, 73; kak ſze nyemi dopádne KŠ 1771, 595; Tak ſze dopádne Bougi BKM 1789, 8; ka ſze nyemi dopádne KOJ (1914), 154; ki sze ſzebi dopádnejo KŠ 1771, 720; komi ſzi ſze dopadno KM 1796, 67; dopádnola ſze je Herodeſi KŠ 1771, 119; vtebi ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 174; se je nyój dopadnolo BJ 1886, 4; Ali nej ſzo dopadnoli Bougi KŠ 1771, 508; szo sze nej dopádnole nike sztáre peszmi KOJ 1845, 14; Dopadni ſze, komi ſté BKM 1789, 280; Naj sze dopádne tebi TA 1848, 15; Da bi ſze té návuk Kriſztuſi dopadno KŠ 1754, 203; komi bi sze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; kak bi ſze dopádnola mou'zi KŠ 1771, 503; ka bi ſze ſzami ſzebi dopadnoli KŠ 1771, 481
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dostájati se -am se nedov. 1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10 2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2 3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104 dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dostáti se -stojím se dov. tikati se, zadevati: Doſztoinoſzt, kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy SM 1747, 33; Tebé ſze vſzigdár doſztoji, Dika i vſze bláj'zenſztvo BKM 1789, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dostójati se -am se nedov. blagovoliti: Dosztójaj ſze dnesz Goszpodne, od grejha nász varvati KM 1783, 30; Dosztojaj ſze povrnouti Goszpodne zvszejm dobro cſinécſim 'sitek vekivecsni KM 1783, 100; Naj nász poszkusati dosztojo KOJ 1845, 17; Hválo Kriſztuſſi, ka ſze je k-nám pridti doſztójo KMK 1780, 66; ki ſzi ſze dosztójao na ete ſzvejt pridti KM 1783, 55; Záto sze je dosztojao Benedektinarom povrnoti grünte KOJ 1848, 12; Té sze je pa nej dosztojao priti KOJ 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotèknoti se -em se dov. dotakniti se: dobro je csloveki nedoteknoti ſze 'zené KŠ 1771, 501; sto sze Krála szmej doteknoti KOJ 1848, 33; csi ſze doteknem gvanta nyegovoga KŠ 1771, 29; te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; ſzami ſze zednim prſztom vaſim ne doteknete 'zmécsave KŠ 1771, 210; ſze je ni te nájménse piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 115; dotekno ſze ga je erkoucſi KŠ 1771, 180; doteknola ſze je rouba gvanta nyegovoga KŠ 1771, 195; kelikokoli ſze ji je doteknolo KŠ 1771, 49; ne dotekni ſze, niti ne koſtaj KŠ 1771, 607; ne dotekniteſzega, dabi ne mrela SM 1747, 5; necsiſztoga ſze ne doteknite SM 1747, 539; naj ſze li skricza gvanta nyegovoga doteknejo SM 1747, 122; ino bi ſze te ſzvéte skrinye nedoſztojno dotekno KM 1796, 60; da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49 dotèknovši se -a se -e se ko se je dotaknil: I doteknovſi ſze vühá nyegovoga KŠ 1771, 248
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotíkati se -am se tudi -čem se nedov. 1. dotikati se: káksa je eta 'zena, ſtera ſze ga doticse KŠ 1771, 190; [Lasztvice] gde se pa zemlé doticsejo z-perotami KAJ 1870, 104 2. tikati se, zadevati: jeli sze korôna sziná ali pa nyegovoga brata doticse KOJ 1848, 20; Poszebno, ka sze vogerszkoga Kralesztva dotika KOJ 1848, 116; Ka sze Marie na pusztini doticse KOJ (1914), 106; Eto sze vszákoga vérta doticse AI 1875, br. 2, 4; Nász eto dugoványe v-prvom rédi doticse AIP 1876, br. 5, 3 dotikajóuči -a -e tikajoč se, zadevajoč: protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dovèdeti se -véjm se dov. nadejati se, zavedati se: Pride goſzpoud vu dnévi, vſterom ſze ne dovej KŠ 1771, 83; Niki Vcsáſzi ſze ſzám ne dovej, Zgibi ſzrecso BKM 1789, 171; Vnogokrát ſzmrt pride, gdaſze ne dovejmo BKM 1789, 406; dás ſzvoj krüh tam priéti, Gde ſze ſzami ne dovejjo BKM 1789, 360; Hitro preminéjo oni z-toga ſzvejta, gda ſze ni nedovejjo SŠ 1796, 130; Etak miné od tébe, gda ſze ne dovejs SŠ 1796, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dozòriti se -im se dov. dozoreti: szád sze je 'ze dozoro KAJ 1870, 27; geto ſze je 'ze dozorila zemlé 'zétva KŠ 1771, 792; naj ſze ſzilje dozori KM 1790, 38 dozòrjeni -a -o dozorel: Filiſzteuſſovo dozorjeno ſzilje KM 1796, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držávati se -am se nedov. držati se: [Bog] Nyega ſze dr'závaj BRM 1823, 132; Ki falinge nevé ſzpoznati, Ali ſze je pa dr'záva BRM 1823, 336
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
erdečìti se -ím se nedov. rdečiti se: Za ütra ſze ró'za erdecsí BKM 1823, 375
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
flísati se -am se nedov. prizadevati si, truditi se: Vu etom ſze pa fliſzam KŠ 1771, 417; Fliſzam ſze vu dobrom BRM 1823, 138; fliſzaj ſze pa vu pobo'znoſzti KŠ 1771, 639
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ftálati se -am se nedov. dodeliti se: Tvoj Düh ſze nám naj ftála BKM 1789, 178
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gízdati se -am se nedov. bahati se, postavljati se: Negízdaj ſze nigdár BRM 1823, 215
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gízditi se -im se nedov. bahati se, postavljati se: gvant na pouszodo prosziti, ino sze 'snym gizditi KOJ 1845, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glíhati se -am se nedov. 1. razumeti se s kom: kákda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14 2. enačiti se: Agar gora Sinajſzka je vu Arábii, gliha ſze pa zvezdásnyim Jeru'zálemom KŠ 1771, 566 3. soglašati, strinjati se: tam ſze ſzrczé zgrünta ne gliha z-Bo'zov právdov KŠ 1771, 436; Dobro je ono, ſtero ſze z-Bo'sov právdov gliha KM 1780, 92; ona trétya vöra ſze gliha z-naſſov devétov vörov KM 1796, 118; I ſztejm ſze glihajo ricsi prorokov KŠ 1771, 389; Moja vola ſztvojom volom ſze naj gliha BKM 1789, 366; da vasse i nasse recsí bodo ſze glihale SIZ 1807, 21; nyihova ſzvedouſztva ſzo ſze nej glihala KŠ 1771, 150 4. pristajati: ktomi ſztáromi ſze ne gliha nouvoga ſzüknya záplata KŠ 1771, 182
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
godìti se -ím se nedov. 1. dogajati se: Gda ſze pa zacsnejo eta goditi KŠ 1771, 243; kaj je mokrouſzt moia ſzüha poſztánola, kako ſze vleti godi SM 1747; vidimo, ka ſze i vezdásnyem vrejmeni nám tak godi KŠ 1771, 339; stero sze proti tebi vszkákdén od neszpametni godi TA 1848, 60; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; ka ſze tákse moucsi po nyegovi rokáj godijo KŠ 1771, 118; Vſza vaſa ſze naj vu lübeznoſzti godijo KŠ 1771, 526; znamejnye toga, gda bodo ſze eta godila KŠ 1771, 241 2. biti, živeti v dobrih razmerah: naj ſze ti dobro godi, i zdrav bodes KŠ 1771, 7420
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri dávati se ~ -am se nedov. dajati, streči: je tou dr'sao ka ſze hrána, i pítvina záto gori dáva, naj ſze KM 1790, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòrilovìti se -ím se nedov. vzpenjati se, napredovati: ino se je luth. vöra po nemskih országaj vszele bole gorilovila kak scsipek KOJ 1845, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòriodpírati se -am se nedov. spregledovati: Nasim szoszedam sze ocsi dühovne csi du'se tém bole goriodpirajo KOJ 1845, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri odvézati se ~ -véžem se dov. vstati: Vgojdno ſze kdeli Zeſzna gori odvé'zem BKM 1789, 382
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri prebüdìti se ~ -ím se dov. prebuditi se, zbuditi se: Lé'zen ſzi kéſzno doli, Prebidim ſze pá gori KŠ 1754, 269; Prebidim ſze pá gori BKM 1789, 264; i gori sze prebüdim TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri se opràvivši ~ ~ -a ~ ~ -e prid. ko je vstal: Gori ſze pa opravivſi Jeus ercsé nyej KŠ 1771, 292
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri zídati se ~ -am se nedov. oblikovati se, izpopolnjevati se: I vi ſze gori zidajte, naj bodete dühovna hi'za KŠ 1771, 705
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòropràviti se -právim se dov. dvigniti se, vstati: poklacsen národ sze zná goropraviti AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòrskopàti se -skòplem se dov. izkopati se, dvigniti se: Krála, steri od 'smetnoga oro'sjá sze nemore gorszkopati KOJ 1848, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòrzglèdnoti se -zglédnem se dov. pogledati kvišku: Či se gorzglédnemo, on prelêpi môder obôd váramo BJ 1886, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gostǜvati se -ǜjem se nedov. gostiti se: Vnougi, ki ſze zdaj goſztüje BKM 1789, 451 gostüvajóuči se -a se -e se gosteč se: ki ſze veſzelijo vu vkanyüvanyaj ſzvoji zvami ſze goſztüvajoucsi KŠ 1771, 720; Tej ſzo vu vaſem lübeznivom goſcsenyej gnüſz goſztüvajoucsi ſze zvami KŠ 1771, 759
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gr̀liti se -im se nedov. daviti se: szká'zem pomôcs, têm, ki sze grlijo TA 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grozìti se -ím se nedov. 1. groziti, pretiti: Fenyegetni; priteti sze, groziti sze KOJ 1833, 157; ka sze grozis KAJ 1870, 95; Pokeidob ſze mi Vrag grozi SM 1747, 68; Szkim ſze grozi Boug KŠ 1754, 65; ki ſze mi grozi KM 1783, 295; Szkom ſze mi grozi jáko BKM 1789, 388; pred kim bi sze mi grozilo TA 1848, 20; nej li ſzamo ſze je nyim grozio KŠ 1771, 527; da sze nyim je z-cérkvenim preklinsztvom grozio KOJ 1848, 43; z-sterimi sze je Zvelicsiteo grozio KOJ 1833, X; sztrasni protivniczke szo sze nyemi grozili KOJ 1848, 115 2. upirati se: od vodé i vszáke pitvine sze nyemi je grozilo KAJ 1870, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grstìti se -ím se nedov. gnusiti se, studiti se: Grſztim ſze escse ſzam ſzebi BRM 1823, 191; naj sze drugim negruszti od hráne KOJ 1845, 36; Escse sze nisteroj pápinszkoj persóni gruszti z-lutheránszkov vu hi'sni zákon sztoupiti KOJ 1845, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gùgati se -am se nedov. gugati se: Szedecsi sze negugaj KOJ 1845, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hábati se -am se nedov. varovati se, izogibati se: pomoucs mi dáj Od grejha, ſzráma hábati BKM 1789, 276; Vraiſa dela odüriti, ino nyih ſze hábati SM 1747, 52; Scsém grejsne prilike ſze hábati KMK 1780, 107; Örizkedni; hábati sze KOJ 1833, 167; daj sze mi tak hábati Jálnoszti KAJ 1848, 190; Daj ſze mi ga hábiti BRM 1823, 339; da ſze vſzega hüdoga hábamo KŠ 1771, 853; Hábaj sze od taksi lüdi KAJ 1870, 149; Od grejha ſze hábaj BKM 1789, 253; Hábaj ſze vſzega hüdoga KM 1790, 8; Hábaj ſze od dvojnoſzti BRM 1823, 165; tak hábajmo ſze grejha KŠ 1771, 458; hábajmo ſze pa nevoscsenouſzti KM 1796, 9; naj i od tatije ſze hábajo KŠ 1754, 222; Naj ſze hábajo práznoſzti KŠ 1771, 489; grehov, da ſze hábao bom BKM 1789, 363
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hìtiti se -im se nedov. hiteti: I 'z-nyega sze vöszkopati hititi KAJ 1848, 45; hititi sze KOJ 1833, 171
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
iskrìti se -ím se nedov. iskriti se, žareti: a ſze ſzilno, ino mocsno peklénszki ogyen iszkri KM 1783, 291
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jáliti se -im se nedov. hliniti: Csi gli ſze on do csaſza jáli, Oládas ga BRM 1823, 370; Csi szo bár jalili z szvojimi vusztami i z jezikom szvojim szo nyemi lagali TA 1848, 63; lutheranszki fararje szo sze znali jáliti pri nasz KOJ 1914, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jànkati se tudi gjànkati se -am se nedov. prepirati se: ka sze törszki Czaszar Szelim I. z-szvojov rodbinov jánka KOJ 1848, 70; ocsáki, ki ſzo ſze za kejpe gyankali KŠ 1771, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jedrnìti se tudi jedernìti se -ím se nedov. uriti se, vaditi se: Vu dobrom ſze jedrnijo BRM 1823, 413; naj v-Nedelo vu pobo'sni delaj ſze gyedrnimo KMK 1780, 40; Máli pávok mrežo pleté, vse, ja vse se jederni BJ 1886, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kalíšati se -am se nedov. kalužati se, kopati se: [svinje] Jáko rade sze kalísajo vu mocsvari i mlakaj KAJ 1870, 69; pren. vnogo dekeo tam prhnej, stere szo sze szvoje dni vu necsisztoj naszládnoszti kalisale KOJ 1845, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kíhati se -še se nedov. kihati se: Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Csi sze ti kiha, ali zejva; z-robczom vüszta zakrij KOJ 1845, 26; Szücse nôsz, ka sze mi kíse AIP 1876, br. 9, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kíhnoti se -ne se dov. kihniti se: Csi sze pa komi kihne, pravi: Bog pomágaj KOJ 1845, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klàntivati se -am se nedov. klatiti se, potepati se: Enkrát sta kre edne hiže klantivala BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klatáriti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Dühe, ki bi ſze klatárili, I Tvoje lüdſztvo ſztrasili BRM 1823, 334
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klátiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; Csüj, nekláti sze, kak veter KAJ 1870, 79; Ni dühôv, ki bi sze klátili, I tvoje lüdsztvo sztrasili KAJ 1848, 230
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kočáriti se -im se nedov. životariti, preživljati se: Borbála z-Polszkoga na csehszko pobegnoti primorana, sze je tam do szmrti po szikesnom kocsárila KOJ 1848, 53; Z-derov sze kocsárim szirmák KAJ 1870, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kotàti se -àm se nedov. 1. valjati se: To Dobro sze nekota pod nogámi KOJ 1833, 145 2. biti, zadrževati se: ka sze nemska vojszka itak tu kota KOJ 1848, 100; pren. szo sze vu drugih grdoubaj kotali KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kòtnoti se -em se dov. skotaliti se: i z-gláve krôna med lüsztvo sze kotnola AIP 1876, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kóupati se tudi kópati se -lem se nedov. kopati se: Ferdeni; koupati se KOJ 1833, 157; Fürdök, kopljem -ati AIN 1876, 18; zagledno je Uriáſſovo 'ſeno, ſtera ſze je vu ográczi koupala KM 1796, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kràj nàgnoti se ~ -em se dov. odmakniti se: Vſzi ſzo ſze kraj nagnoli KŠ 1771, 453
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kràj obrnóuti se ~ -em se dov. obrniti se proč: i nyé odürjávamo in ſze czilou kraj od nyih obrnémo KŠ 1754, 76; kaj ſzo ſze kraj od méne obrnoli KŠ 1771, 647 kràj obr̀njeni ~ -a ~ -o obrnjen proč: Od dobroga je [vola] kraj obrnyena KŠ 1754, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kràj vléjči se ~ vlejčém se nedov. odtegovati se, odmikati se: Zapovidávamo pa naj ſze kraj vlicséte od vſzákoga brata nerédno hodécsega KŠ 1771, 629; Od nyega ſze kraj ne vlecsém BKM 1789, 411; Ar ſzam ſze nej kraj vlejkao, kaj bi vám ne nazvejſzto veſz tanács Bo'zi KŠ 1771, 406 kràj vličéči ~ -a ~ -e odtegujoč, odmikajoč: Szlugi naj Nej kraj vlicsécsi KŠ 1771, 659
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kréjgati se -am se nedov. prepirati se, prerekati se: Za ono naj ſze krejga zmenom SŠ 1796, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ladìti se -ím se nedov. hladiti se: Poszlanci sze kôplejo, ali sze v-szénci ladijo AIP 1876, br. 8, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
léknoti se -em se dov. zdrzniti se: Szam szebé sze je mogao on z-grozov léknoti KAJ 1848, 6; Naj sze léknejo nad szramôtov szvojov TA 1848, 33; I vidoucſi ga léknoli ſzo ſze KŠ 1771, 172; Oni to vidivsi léknoli szo sze i sztrasili TA 1848, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lèsnoti se -em se nedov. lesketati se: Ragyoni; szvetliti, lesznoti, lescsiti sze KOJ 1833, 170; Tündökleni; lesznoti sze KOJ 1833, 178
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
leščàti se -ím se nedov. svetlikati se, bleščati se: gde ſze lescsi tá korouna KŠ 1754, 274; gde ſze lescsi tá korouna KM 1783, 293; Na mojoj glávi korouna Sze leſcsi BKM 1789, 422; Csi gli ſze lescsite BRM 1823, 100; Tvoje jaſzli ſze lescsijo BKM 1789, 20; zláte, steri szo lepo cinkali ino sze lescsili KAJ 1870, 125 leščéči -a -e svetlikajoč se, bleščeč: Villagó; leszcsécsi -a -o KOJ 1833, 182; Preci nikâ lescsécsega vára v-práhi KAJ 1870, 125; szo z-pecsine velke falate kálali z-niksega lescsécsega kaménya KAJ 1870, 85; tiváriſtvo ne vcsini lescsécsega licza KM 1796, 39; I nogé nyegove ſzo priſzpodobne bilé kleſcsécsemi medi KŠ 1771, 768; je vido vu ednoj mlaki ſzuncza leſcsécsi kejp KM 1790, 38; vidile ſzo dvá mladéncza vu leſcsécsem gvanti KM 1796, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lìšpati se -am se nedov. lepšati se, lepotičiti se: je rávno, kak da bi sze pura z pávovim pérjom lispala KOJ 1845, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lóditi se -im se nedov. igrati se: Ár sze lom, kak decza, lôdi KAJ 1848, 131; Eden dečák se je rad žveplenicami lôdo BJ 1886, 8; Deteta pa szta tecsasz lôdila 'znyim AIP 1876, br. 10, 7; oh kak nászladno sze je lôdila 'z-nyôv KAJ 1870, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mèknoti se -em se dov. umakniti se: Poulek toga sze je Peter mogao meknoti k-Czaszari Henriki III KOJ 1848, 16; te drügi zádnyi ſereg ſze medtejmtoga mekne KM 1796, 22; Ár ſze je Jezus mekno med lüſztvo KŠ 1771, 279; Ali pouleg toga 'ſe ſze je mekno Dávid KM 1796, 58; pokedob sze je Zvelicsiteo od lüsztva mekno KOJ 1914, 10; veli lüsztvi, naj bi sze meknilo KOJ 1845, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mísiti se -im se nedov. goliti se: Vedleni; misziti sze KOJ 1833, 181
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mítiti se -im se nedov. prilizovati se, prikupovati se: Za tou szpostüvanye sze pa Geyza povrativno Czaszari z-tém miti, da KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mladìti se -ím se nedov. pomlajevati se: Drejvje tráva i czvejtje, Mladi ſze vradoſzti BKM 1789, 124; mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; mladi ſze mejſzecz SŠ 1796, 168; V-ſzprotolêtji ſze vſze mladi BRM 1823, 119; pren. 'Zelênye sze v-meni mladi KAJ 1848, 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
močìti se mòčim se nedov. utrjevati svojo moč: nego sze je vüpao i mocsio sze vu zlocsasztnoszti szvojoj TA 1848, 42; Mocsijo sze z hüdim nakanênyem TA 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mujštràti se -ám se nedov. vaditi se, uriti se: potom pa mirovni ſzád pravicze dá tejm, ki ſze vnyej mujſtrajo KŠ 1771, 695
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nadǜti se -jem se dov. postati nadut, domišljav: V-szrecsi sze nenadühje KAJ 1848, 410; tak ſzo ſze nadüli niki KŠ 1771, 497
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nafǜcnoti se -em se dov. namrdniti se: Pali sze je nad têm nafücno KAJ 1870, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nagibávati se -am se nedov. priklanjati se: Te 'zuti cslovek sze escse na czeszti nagibavo AIP 1876, br. 12, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naglédati se -am se dov. nagledati se: ali nej sze je naglédalo okô moje TA 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
najèsti se -jém se dov. najesti se: Najo ſzi ſze ti gda vu Törſzkom Orſzági SIZ 1807, 45; najo ſze je, i nápio, i odisao je KM 1796, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
najóukati se -čem se dov. najokati se, izjokati se: da szo jo obiszkávali i sze najoukali KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naklàčiti se -áčim se dov. natlačiti se, napolniti se: Csi sze nenaklácsim z-medom KAJ 1870, 96 nakláčeni -a -o natlačen, zvrhan: Dájte i dá ſze vám: mero dobro, naklácseno KŠ 1771, 185
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naklánjati se -am se nedov. klanjati se, priklanjati se: Naklányam ſze i tebi KM 1783, 193; ino sze nyim je naklanyao KOJ 1914, 127; mladéncze, Ki veſzélo eden drüg’mi lipou naklányasse SŠ 1796, 128
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naklekajóuči se -a se -e se prid. poklekujoč: i naklekajoucsi ſze pred nyim ſpoutali ſzo ga KŠ 1771, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nakǘpiti se -im se dov. zbrati se: naj bi lutheranom i kalvinarom szlobodno bilou na Horvatszkom sze naküpiti, i tam sztanüvati KOJ 1848, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nalòkati se -am se dov. nalokati se, napiti se: od Lotmerka, gde szo sze dobroga vina nalokali KOJ 1914, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namèriti se -mérim se dov. nameriti se, naleteti: Vetemedni; nameriti sze KOJ 1833, 182; ár sze lejko namerimo na vnogo manyákov KOJ 1845, 42; Generál sze pri Trentséni na nyega nameri KOJ 1848, 104; ár sze tak na doszta 'zü'zevk i csrvôv namêri KAJ 1870, 151; Vſzigdár ſze je na lagoje Goſzpoude namero KM 1790, 36; ali da ſze je namerilo, ka ſzo rávno teda KM 1796, 24; Tu szo sze na národe namerili KOJ 1848, 7; da bi ſze kak na kamen mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; i bojécsi ſze naj ſze na pejſzecsno meſzto ne namejrijo KŠ 1771, 425; Ali namêrila sze je nebô'ze KAJ 1870, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namolìti se -mòlim se dov. naprositi se: Pápa sze je dáo namoliti KOJ 1845, 57; Milosztiven czaszar sze je püszto namoliti KOJ 1914, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nanizávati se -am se nedov. priklanjati se: nanizávo sze naprê, nazáj AI 1875, br. 2, 7; ſznopje kak da bi ſze nanizávalo mojim ſznopom KM 1796, 24; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zakoni nanizávali KŠ 1754, 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napìnjati se -am se nedov. prizadevati se: Ona sze je toti nej v tom poszli veliko napihnyala kak lutherankinya KOJ 1914, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napìti se -pijém se dov. napiti se: Rô'zica sze napijé KAJ 1870, 20; pren. 'Zive vodé dáj nam ſze napiti BKM 1789, 177; naj ſze tvoje miloscse, i vrejdnoszti 'sive vodé napijém KM 1783, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naprépàščiti se -im se nedov. hiteti naprej: Hercegovinanci szo sze naprêpascsili AIP 1876, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
narodìti se -ím se dov. roditi se: eden cslovik niſze ne narodi, koteri TF 1715, 48; gda sze nyemi prvo dejte narodi KOJ 1845, 34; jaſz ſzam ſze pa i naroudo vnyem KŠ 1771, 412; Kakokoli ſzeje eſche ani eden cslovik nei naroudo TF 1715, 48; ér ſze je právi cslovik naroudo KŠ 1754, 91; pouleg tejla ſze je naroudo KŠ 1771, 566; ki kak ſze je naroudo KM 1783, 235; Krisztus sze je dnesz narôdio BRM 1823, 15; ka sze je escse nej naroudo KOJ 1833, V; Dejte ſze je nám naroudilo KŠ 1771, 814; da bi ſze nigdár ne naroudo on cslovik KŠ 1771, 147; ka bi ſze od krsztsánszki ſztariſſov naroudo KM 1783, 6 narodìti -ím roditi: Eden csésztnik poste deklino narôdo AIP 1876, br. 12, 8 naròdjeni -a -o rojen: kaje Jeſus narodgyen TF 1715, 22; ka je od Otsé pred vekouma narodjen KŠ 1754, 98; Vſzáki, ki je z-Bogá narodjen KŠ 1771, 730; Cslovik je ſz-tejla Materé vu vrejmeni narodjeni KM 1783, 15; narodjena ſzam bila KŠ 1754, 91; liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1754, 5a; za naſſega znami narodjenoga grejha volo KŠ 1754, 68; Od narodjenoga ſzlejpoga ozdrávlenyá KŠ 1771, 294; poſzlao je Boug Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; kako zdai narodgyena Decza právi TF 1715, 8; nej li ſzámo znami narodjena ſzkvarjenoſzt KŠ 1754, 4b; Liki zdaj narodjena decza KŠ 1771, 705; nej je pobüdjeni med narodjenimi KŠ 1771, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naskákati se -čem se dov. naskakati se: Csi znás, ino sze ti rácsi, zaszükaj sze nikelikokrát, i naszkákaj KOJ 1845, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasküšávati se -am se nedov. preskušati se: Csi ſze gda od drügi lüdi Na grêhe naſzküsávam, Vari me BRM 1823, 483
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naslánjati se -am se nedov. 1. naslanjati se na kaj: i zaka sze naszlánya na szvojo dúgo palico KAJ 1870, 138; [Turbari] se na rép naslánjajo AI 1878, 13; na kanko sze je naszlanyao KAJ 1870, 38 2. zanašati se, biti odvisen: v-oblácsnom vremeni i cserez nocsi sze tak na vöro moremo naszlanyati KAJ 1870, 157; I na tvo’ dobrouto z-czejla ſze naszlányam KM 1783, 269; Ki ſze naszlánya na lüſztvo KŠ 1754, 252; Ki ſze naſzlánya na lüſztvo BKM 1789, 197; Na nyega ſze naſzlányamo BRM 1823, 7; Naſzlányaj ſze na nyega, Steri te je ſztvouro BKM 1789, 264; Naſzlányajſze na nyega, Steri te je ſztvouro KŠ 1754, 269; na nyega ſze naſzlányaj BRM 1823, 325 naslánavši se -a se -e se naslanjajoč se: Ferko ka na nyéno rokô naszlánavsi sze proti dômi napôto AIP 1876, br. 4, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
náslobiti se -im se dov. nasladiti se, naužiti se: Na keliko ſze je odicso i náſzlobo, teliko nyemi dájte mouk KŠ 1771, 798
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naspàti se -spím se dov. naspati se: Gorisztá-nem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasǘhnoti se in nasǘnoti se -em se dov. nažreti se, zelo se najesti: naj ſze vſzáki do grla naſzüne KM 1790, 78; poſzlao je nyim Boug prepelicze, z-ſterimi gda bi ſze naſzühnoli KM 1796, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navàditi se -vádim se dov. navaditi se: kak se pes navádi bole k hiži AI 1878, 8; Navadi ſze tak ketomi gucsi KŠ 1771, 438; opice ka bi se človeki tak navadile AI 1878, 6; od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; csi szmo sze rano navadili k-deli KAJ 1870, 105; vnougi ſzo ſze spotati navadili SŠ 1796, 107 navàjeni -a -o navajen: ne morem tak hoditi, ár ſzam nej navajeni KM 1796, 56; ne je vszáki vcsen i navajen v-etom táli glavô treti AI 1875, kaz. br. 6; Ár je pod bremen navajena nejma ſztvár zcslovecsov ricsjouv govorécsa bránila proroka KŠ 1771, 720; 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navèrnoti se -ém se dov. napotiti se, zaviti kam: Pokój dobra ſzte ſze ſzem navernoli SIZ 1807, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navolìti se -vòlim se dov. naveličati se: nedáj sze navoliti KOJ 1845, 30; Nadale, da bi ſze manne navolili KM 1796, 40; naj bi sze navolili pápinsztva KOJ 1914, 127; da je nyemi nej bráno prvo tivárisiczo, stere sze je navolo KOJ 1845, 64; Ali pojbics sze je navolo csakati KAJ 1870, 40; Eto sze naszlêdnye kral navolo AI 1875, kaz. br. 3; dokecs szo sze nej törszke szile navolili KOJ 1848, 77 navòlivši se -a se -e se ko se je naveličal: Prvejsnik – navolivsi sze 'senszkoga ravnanya KOJ 1848, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nazáj držéči se ~ -a se ~ -e se prid. zadržan, boječ: da szam pôleg lagovoga gorihranênya bojazlivi i nazájszedr'zécsi bio AI 1875, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nazáj ponovìti se ~ -ím se dov. obnoviti se, preroditi se: Csi odpádnejo, ka bi ſze pá nazáj ponouvili na pokouro KŠ 1771, 679
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nazáj prinášati se ~ -am se nedov. zapostavljati: adjectivum geto sze on zvün glávnoga govorejnya ali szledi z-káksim véznikom nazáj prinása k-tomi prvle vöpovejdanomi substantivumi KOJ 1833, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nazáj ravnàti se ~ -am se dov. napotiti se, odpraviti se: i 'ſe ſze je vſze nazáj ravnalo v-Egyiptom KM 1796, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nazáj zgonìti se ~ zgònim se dov. vrniti se: Csi olija neosmeo nazáj ſze zgonis SŠ 1796, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nedostájati se -am se nedov. ne pripadati komu: Vnougi szo mejnili nájmre, da sze nyega du'se nedosztája Králsztvo KOJ 1848, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nehotejóuči se -a se -e se prid. ki se ni hotel: Cseden Czaszar nehotejoucsi v-dühovsztva poszle sze mejsati KOJ 1845, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
néjtiti se -im se nedov. žareti, rdeti: ah nejti ſze licze moje od necsamurne hüdoube moje KM 1783, 207; Nejhtilo ſze je teda 'Sidovom licze KM 1796, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèpovüpajóuči se -a se -e se prid. ne upajoč si: Lajosa I. krála törszka vojszka prenáglila steroj on zoucsi sztáti sze nepovüpajoucsi, 'se szi je miszlo KOJ 1914, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nevóulivati se -am se in -jem se nedov. tožiti, negodovati: z-novim mertükom sze lüsztvo eti prinasz jáko doszta nevoliva AIP 1876, br. 1, 8; Ali ſze pa nevouliemo KŠ 1771, 529; Tecsasz, ka sze je Kolman z-kri'sovojszkami nevoulivao KOJ 1848, 24; dokecs ſzo ſze Izraelczi v-Egyptomi nevoulivali KM 1796, 37; Tak szo sze encsasz nevoulivali Bagojancsarje KOJ 1914, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nezáj potégnoti se ~ -em se dov. umakniti se: na szvojo imánye sze je od szvêta nezáj potégno AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèzglásivši se prisl. ne da bi javil: Ete neszpo-dobnoszti zacsüvsi Luther (nikomi sze nezglászivsi) náglo prileti vu Witebergo KOJ 1845, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèzgóudivši se prisl. ki se ni zgodil: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. z-vojszkov setüje nad Austrio KOJ 1848, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
njèfkati se tudi njèvkati se -am se nedov. prepirati se: Du'sna ſzta hi'snika nej ſze nyefkati med ſzebom SIZ 1807, 11; Goszpoda szo sze med szebom nyefkali KOJ 1848, 72; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39 njefkajóuči -a -e prepirajoč se: ſze je pa ſzkázao nyim nyefkajoucsim KŠ 1771, 360
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtri nèsti se ~ nesém se nedov. darovati se: Ár, ſteri ſztvári krv ſze notri neſzé za grejhe vu ta ſzvéta po viſesnyem popi KŠ 1771, 697
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtriobléjčti se -oblečém se dov. vstopiti med redovnike: szledkar sze je denok med Redovnike sz. Augustina notriobleko KOJ 1845, 53; V Erfurti sze je med augusztinarzske baráte notrioblejko KOJ 1914, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtri oselìti se ~ osèlim se dov. vseliti se: Zádnyis edno rô'zo dönok najsla, stero szi za sztan zabrála i notri sze oszelila za disécse lisztje AIP 1876, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtripodkrádnoti se -em se dov. prikrasti se v kaj: Rejszan sze je eden vu szpálniczo Sz. Stevana eden vecsér notripodkradno KOJ 1848, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtristréti se -stèrem se dov. zlomiti se: Ali na ténki léd je nejdobro idti, ár se hitro notristere BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtrisǘnoti se -em se dov. vdreti: hlápecz Dühovnikov tüdi sze v-hi'so notriszüne KOJ 1845, 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtritìskati se -am se nedov. tiščati, riniti v kaj: Vu farof pri sz. Benediki szta sze dvá farara ne enkrát notritiszkala KOJ 1914, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtrivdréjti se -vderém se dov. vdreti: teda sze nikeliko sztou junákov v-grád notrivderé KOJ 1848, 90; pren. poganye szo notri vdrli vu tvojo örocsino TA 1848, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtrivgnézditi se -im se dov. ugnezditi se, vriniti se: vu vzakoj versztvi vládbe sze je zmejsancza, vkanyüvanye i dúsnosztih zapüstenye notrivgnezdilo KOJ 1914, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtri zagrajǜvati se ~ -ǘjem se nedov. ograjevati se: Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtrizapísati se -píšem se dov. vpisati se, narediti, da se kaj ohrani v spominu: Uprav té dén sze v-knigo notrizapiszajo, ki 'selejo znouva sztoupiti vu Bratovcsino KOJ 1845, 92; ino vu nyih ſzerczé hocsem jo notri zapiſzati SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtri zaplèsti se ~ -pletém se dov. zaplesti se v kaj: kak vu vodi ribe rade ſztojo A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nòtri zoselìti se ~ -sèlim se dov. vseliti se: Károl II. sze v-büdinszki grád notrizoszeli KOJ 1848, 48; Ábrahám notri ſze je zoſzelo vu Kánaánſzko zemlo KM 1796, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obábiti se -im se dov. roditi: tü sze domácse 'sene obábijo KOJ 1845, 38; sze je O'sébet z-ednim lejpim pojbicsom obábila KOJ 1848, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obaljávati se -am se nedov. oskrbovati: i tak sze je solszka potreboucsa obaljávala KOJ 1848, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
občèdniti se -im se dov. spametovati se: Da sze lüdsztvo ednok obcsedni, nede vecs boja AIP 1876, br. 10, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obèšati se obéšam se nedov. obešati se: žnjimi pirušlek plezi i se obeša AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obléditi se -im se dov. obledeti: lice sze nê vszáki dén bolje oblêdilo AIP 1876, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oblekávati se -am se nedov. oblačiti se: Csi ſzte pa pozváni nej bili na goſztüvanye, Oblekávali ſzte ſze vu csarne rú'sne ſzüknye SIZ 1807, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obléščiti se -im se dov. zableščati se: Z Siona sze je ta lêpa szvetloscsa, Bôg oblescsila TA 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obličávati se -am se nedov. oblačiti se: Niki ſze pa v-ſzomárſzki kejp rú'sno oblicsáva SIZ 1807, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obnášati se -am se nedov. vesti se: Gda sze szouszedszki brat ali szesztra neprisztojno obnasa KOJ 1845, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obsr̀čnoti se -em se dov. opogumiti se: Obſzrcsnola ſzta ſze pa Paveo i Barnabás i erkla ſzta KŠ 1771, 384
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obtálati se -am se dov. obdarovati se: Toskánumszko Hercegovijo pridobila, z-sterov sze od tisztih máo drügo-rodjeni Princz obtála KOJ 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpolàgati se -am se nedov. porabljati se za krmljenje: Vnogi vért hodi glédat, kak sze krma odpolága AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpotégnoti se -em se dov. umakniti se: Kara-Musztafa na zimo sze je domou odpotégno KOJ 1848, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpóutiti se -im se dov. napotiti se, odpotovati: sze je z-ovimi pápinszkimi rômari v-Rim odpouto KOJ 1845, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odprávlati se -am se nedov. odpravljati se, odhajati: Gda sze Goszpoud páli odprávlajo, zahváli nyim KOJ 1845, 27; József II. sze je pa nad Törka odprávlao KOJ 1848, 114; Trnkina Rosinka sze je od etecz den hoda dalecs szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odréjšiti se -im se dov. odrešiti se, rešiti se: bi ſze odküpili, I z-prevnougim lejpim kincsom, bi ſze odrejsili SŠ 1796, 128; ár ſzem jaſz tebé odrejso KŠ 1754, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odslobájati se -am se nedov. osvobajati se, reševati se: Geto verbum znamenüje, da se oszlobájamo KOJ 1833, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odtr̀gnoti se -em se dov. odtrgati se, oddaljiti se: Eti sze odtrgnejo Szrdcza od zemelszki KAJ 1848, 215; naj ſze z-nikakſim ſzküsávanyem od tébe ne odtrgnem KM 1783, 141; Odtrgni sze v-dühi Od szvetszke nászladnoszti KAJ 1848, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odtühávati se -am se nedov. odtujevati se: Záto ſze i odtühávajo KŠ 1771, 711
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvàliti se -ím se dov. preteči, miniti: csi sze je gli 'se vnogo sztoletij nad nyim odvalilo KOJ 1914, 114 odvàljeni -a -o odvaljen: Najsle ſzo pa kamen odvaljeni od groba KŠ 1771, 254; Niháj grejhe, tak de kamen Kraj odvaljen BKM 1789, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvčìti se -ím se dov. odvaditi se: Tô sze vsze odvcsi – trôsta ga ocsa AIP 1876, br. 5, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvláčati se -am se nedov. odvračati se: Vſzáki cslovik ſze ſzküsáva, gda ſze od ſzvojega laſztivnoga po'zelejnya odvlácsa na hüdo i vábi KŠ 1754, 60 odvlačajóuči -a -e odvračajoč: i vno'sino kersztsenikov stere szo “psze” imenüvali, odvlácsajoucs KOJ 1914, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvtr̀gnoti se -em se dov. odtrgati se, odcepiti se: i ni eden falat zemlé sze nebi odvtergnolo AIP 1876, br. 11, 3; 80 poszlancov sze od vecsznosztoga sztána odvtergnolo AIP 1876, br. 10, 2 odvtr̀gnjeni -a -o odtrgan, ločen: Tê odvtrgnjeni pogodbo nescso povoliti AIP 1876, br. 6, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odzdržávati se -am se nedov. vzdrževati se: záto se naj od gob vsaki odzdržáva, šteri gobe dobro nepozna AI 1878, 44; Vnogo ji bilô ki szo sze szlavanya odzdr'závali AIP 1876, br. 2, 3; Pri vszákom szlavanyi rávnok od vessesznoszta kraja sze je szeli 180 poszlavcov szlavanya odzdr'závalo AIP 1876, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ogíbati se -lem se nedov. 1. ogibati se, delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: Dosztakrát sze lüdjé edendrügoga ogiblejo KOJ 1845, 21; Ali ti tühi ſze naj ogiblejo KŠ 1754, 218; opomina te verne, naj ſze oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli, ſze ogiblejo KŠ 1771, 716; Ouzdalecs ogibao bi ſze BKM 1789, 206; Mládi vdovicz ſze ogibli KŠ 1771, 640 2. delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: jeli ſze ſcsé od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209; ſcsém ſze vſzej grejsni prilik ogibati KM 1790, 108; Odpovém i ogibati sze scsém vszákeféle telovnoj naszládnoszti KOJ 1845, 91; Ona je, gdaſze toga hüdoga li záto ogiblemo KŠ 1754, 14; i ogiblemo ſze nedopunoſzti KŠ 1771, 835; ki nikaj ne delajo, nego ſze dela ogiblejo KŠ 1771, 630; Krſztsánſzka Pravicza je, naj ſze hüda ogiblemo KMK 1780, 88; nê záto, kak da bi sze ogibao dela, nego KAJ 1870, 54; i na grejh napelávajoucsi prilik bodem ſze ogibao KMK 1780, 79; Ka ſze i pogibelnoſzti bode ogibao KMK 1780, 75; Csi bode ſto ſteu kejpe napr’avlati, nyé moliti, ſze ogibli KŠ 1754, 12; On ſze je nej li ſzamo vſze tiſzte hüdoube ogibao KŠ 1754, 114 ogibajóuči se -a se -e se ogibajoč se: Ogibajoucsi ſze toga, naj naſz ſto ne grajá KŠ 1771, 543
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oglásiti se -im se dov. 1. spregovoriti, reči: ino veli vszem gorisztánoti ino sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182; Gda te zové, Zakaj ſze ne ogláſzis BKM 1789, 433; Gda te zové, Zakaj ſze ne ogláſzis SŠ 1796, 169; 'Zenszka sze sz-kricsom oglászi AI 1875, kaz. br. 7 2. izraziti se: Csi sze pa korénszki verbum z-szamov i literov oglászi KOJ 1833, 80; Medsztavek je táksa mála rejcs vu govorejnyi, z-sterov sze nasse csudivanye, szrczá nagibanya oglászijo KOJ 1833, 113; Medsztavek je .. z-sterov sze nase csüdivanye, nagibanya oglászijo, znamenüjo AIN 1876, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oglédnoti se -em se dov. ozreti se: Oglej ſze z-nébe na mé BKM 1789, 208; Na nyegove prosnye on ſze je ogledno SŠ 1796, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ògnoti se -em se dov. 1. ogniti se, narediti, da ne pride do srečanja, stika s kom: Jeretnika csloveka po ednom i drügom opominanyi ſze ogni KŠ 1771, 660; kebzüjte na one, ki rázlocske i ſzpáke csinijo ognite ſze ji KŠ 1771, 485; da bi eden pop doli ſou i gda bi ga vido, ogno ſze ga je KŠ 1771, 204 2. narediti, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ti me ſzam mores ognoti, da prekléſztvo tvo ne ſzliſsim SM 1747, 69; nemrem, gde ſzo meni tákse mre'ze polecsene, ni od nyih ſze ognoti KŠ 1754, 177; Ár ſze nacſi peklénszki mouk ne bo's mogao ognoti KM 1783, 289; Szrditoſzti Bogá, nebi Sze mogo jaſz ognoti BKM 1789, 210; Groba ſze neognem, tô znam BRM 1823, 274; Ár znam, kâ sze li tak Ognem vsze düsne skode KAJ 1848, 187; Bo'semi pitanyi bogme ti ne vujdes, Niti ſze ti ne ognes SŠ 1796, 92; Ki ſzkrblivo pázi, ogneſze neſzrecse KM 1790, 36; náſz ſzküſáva na hüdo, jeli ſze ga ognemo, ali nej KŠ 1754, 173; Ogni sze hüdoga TA 1848, 26; Ka bode ti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5; 'Selejm mrejti, naj ſze ognem vſzáke pogibeli KM 1783, 192; Naj ſze ogne od hüdoga KŠ 1771, 709; Jónas ſze je pa ſteo ognoti té cséſzti KM 1796, 81; Groba sze niscse neogne KAJ 1848, 150; i ocsa je privolo, naj bi ſze ogno csemérov ſzvojega brata KM 1796, 20; Luſztvo je ſtelo Kriſztuſſa za Krála poſztaviti, ali ogno ſze je on té cséſzti KM 1796, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ogvǜšati se -am se dov. zagotoviti si, prepričati se: Ali szrczé nyéno jo na rátalo, naj sze ogvüsa, ka sze 'znyim zgodilo AIP 1876, br. 4, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okólizglejǘvati se -ǘjem se nedov. ozirati se okrog: Z-lescsécsimi ocsmi szvojimi sze okôlizglejüje KAJ 1870, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okorenjávati se -am se nedov. ukoreninjati se, postati notranje povezan: Daj, naj ſze rêcsi Tvoje ſzemen vu ſzrdczi okorenyáva BRM 1823, 284
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okóuli gonìti se ~ gònim se nedov. preganjati se: i záto ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté vu jálnoſzti na zapelávanye okouli goniti i premetávati KŠ 1771, 339; ki bi ſze premetávali i okouli gonili od vſzákoga vötra KŠ 1771, 581; Zrázlocsnimi návukmi i ſztühimi ſze okouli ne gonte KŠ 1771, 697
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okráliti se -im se dov. postati kralj: Pápi naj bi koróno priposzlao, zsterov bi sze okrálo KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okrásti se okrádnem se dov. prikrasti se, vtihotapiti se: Pazlivo okroži dvor, zná se okrásti v kürečnjek AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okrstšávati se tudi okerščávati se -am se nedov. krščevati se: ar kriſtus na Jordáni ſztoy inoſze okerſcháva TF 1715, 38; Prisli ſzo pa i publikánuske ſze okrſztsávat KŠ 1771, 173; To lüſztvo verno vcſite, I nyé okrſztsávajte BKM 1789, 110; I okrſzcsávali ſzo ſze v Jordáni KŠ 1771, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
olizávati se -am se nedov. prilizovati se: Odürjávczi Goszpodna bi sze nyemi olizávali TA 1848, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
olǘpati se -am se dov. olupiti se: V-deszét dni sze je lepou na ráhi olüpala KOJ 1845, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
omiljávati se -am se nedov. prikupovati se, prilizovati se: I cseri Tirusa sze bodo z dármi szvojimi pred liczom tvojim omiljávale TA 1848, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
omóžiti se -im se dov. 1. omožiti se: szamo sze tou pripise: gda sze je o'seno i gda omo'sila KOJ 1845, 94; Jéderta csi sze je omo'sila z-Polszkim Hercegom KOJ 1848, 28; Cseri szo sze ptühinszkimi grofi i hercegi omô'zili AIP 1876, br. 5, 5 2. pomnožiti se: kakda je tô mogôcse, ka szo sze törki na ednôk tak omô'zili AIP 1876, br. 7, 2 omóženi -a -o omožen: do Neápola, odked sze je 'se páli omo'sena Johanna Králicza pred nyim meknola KOJ 1848, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opašǜvati se -ǜjem se nedov. opasovati se: Bojdi nyemi liki pojász, z sterim sze vszakdén opasüje TA 1848, 93; gda ſzi mládi bio, ſzám ſzi ſze opasüvao KŠ 1771, 335; pren. Czeſzto mojo i doli léganye moje opasüjes KŠ 1754, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oponášati se -am se nedov. vesti se: Kak ſze moremo oponáſati 1. kvládnikom KŠ 1771, 477; niti sze neoponása tak redovno KAJ 1870, 139; Ki, kak ſze je pri nyi oponáſao i trpo KŠ 1771, 589; Tam sze je lepô oponásao KAJ 1870, 22; steri szo sze posteno oponásali KOJ 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oskǜsiti se -im se dov. preizkusiti se: ako váſz te nevoule hicza ſzrécſa, (stera ſze vám zgodi, da bi ſze oſzküſzili) SM 1747, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osmejávati se tudi osmijávati se -am se nedov. zasmehovati, posmehovati se: Boug ſze ne dá oſzmijávati KŠ 1771, 569; Ja ſze li oſzmeávam ſnyih SM 1747, 74; Vszi vidôcsi mené oszmejávajo sze TA 1848, 17; i oſzmijávali ſzoſze 'znyega KŠ 1771, 225; niki ſzo ſze oſzmejávali KŠ 1771, 397; vö z-váraſſa idoucſi ſzo ſze 'snyega oſzmejávali KM 1796, 77; ali takájse szo ſze i oszmejávali szvojim domacsim pripovedávati KOJ 1914, 122; Z-starcov ali ovači falingásti lüdi se je nigdár nej osmejavao BJ 1886, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osmejǜvati se -am se nedov. posmehovati se: den Sze od ſzvêta oſzmejüje BRM 1823, 289
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osmodìti se -ím se dov. osmoditi se, ožgati se: Dönok ſze ti na teliko Mouk ne oſzlobodis, Kakſté ſze oſzmodis BKM 1789, 453
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osnovávati se -am se nedov. snovati se, nastaja-ti: je med goszpodov szlislivo múvlanye nasztánilo, szpuntanye sze oznovávalo KOJ 1848, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ostèbliti se -im se dov. ukoreniniti se, postati notranje povezano: ár sze je med nyé lutheransztvo notrivterlo i oszteblilo KOJ 1914, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otr̀diti se -im se dov. utrditi se: Da szo iglé 'ze na tolko gotove, te sze otrdijo AIP 1876, br. 9, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otreskávati se -am se nedov. obregovati se, zadirati se: Nyegovi officerje szo pápinszke kmete .. na nyé osztro sze otreszkávali KOJ 1914, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otúrbati se -am se dov. opremiti se s turbani: Pápa proszi europejszke Poglaváre, najbisze zmirili, ino szpajdáseni otúrbali, i szpotrli nepriátela KOJ 1845, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ovróčiti se -im se dov. ogreti se: te sze malo ovrôcsi AIP 1876, br. 5, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ozelenèti se -ím se dov. ozeleneti: gredé se ozelenijo BJ 1886, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ozelenìti se -ím se dov. ozeleniti se: Radüvao ſzam ſze kaj ſzte ſze 'ze nigda ozelenili vu vaſem od méne ſzpominanyi KŠ 1771, 599
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oženìti se ožènim se dov. poročiti se: nej ſze je tak dobro o'zeniti KŠ 1771, 62; Naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 489; i o'zeno ſze je te prvi KŠ 1771, 74; Pavel Apoſztol nej ſze je o'seno SIZ 1807, 35; gda sze je o'seno KOJ 1845, 94 ožènjeni -a -o poročen: Jószef II. je dvákrat o'senyeni KOJ 1848, 115; Blá'zeni szo táksi o'zenyeni AIP 1876, br. 3, 7; Cséſzt I. ti o'zenyeni KŠ 1771, 70; Tim o'zenyeni, pa zapovidávam nej jaſz KŠ 1771, 502
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ožerjàviti se -jávim se dov. zažareti: 'Zófike ocsi szo od csemerôv bliszketale, lice sze nyê o'zerjavilo AIP 1876, br. 9, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ožívati se -am se nedov. oživljati se: orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vreimeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X oživajóuči -a -e oživljajoč: Zapovedávam ti pred vſza o'zivajoucsim Bogom i Jezus Kriſztuſom KŠ 1771, 643
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pajdášiti se -im se nedov. družiti se, prijateljevati: Ki sze z-vúkom pajdási, tüdi 'snyim túliti more KOJ 1845, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pajdášivati se -am se nedov. prijateljevati, družiti se: Kumaniánci .. nyé tak polübi Ladiszlav IV., da sze szledi zmirom 'snyimi szpomina, pajdásiva KOJ 1848, 40 pajdašivajóuči se -a se -e se prijateljujoč: ali on z szamimi Grki sze pajdásivajoucs, tak razcsemeri na szébe vsze KOJ 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pàščiti se páščim se nedov. hiteti, prizadevati si: ino sze za ta nebeſzka pascsiti SIZ 1807, 10; sze more nazáj pascsiti KOJ 1845, 9; Tak ſze paſcsim KŠ 1771, 483; paſcsis ſze okouli vnouga KŠ 1771, 205; ki ſze nepaſcsi povéksávati KM 1796, 5; ſze pascſi, i Szlü'ziti Bougi BKM 1789, 127; Kak sze vam paszcsi k-sztoli on KAJ 1870, 79; Vu nebéſza záto ſze pascsimo SŠ 1796, 7; stvári štere za volo toga se paščijo zgrabiti AI 1878, 7; I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9; Paſcsi ſze pred zimov priti KŠ 1771, 653; Naj ſze i za düſo paſcſimo KŠ 1754, 26; naj ſze tak pascſimo 'ſiveti KM 1796, 67; ſtero ſzam ſze i csiniti paſcso KŠ 1771, 559; ſze je ſzkrblivo pascso KŠ 1771, A4b; ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42; obilnej ſzmo ſze paſcsili vas obráz viditi KŠ 1771, 617; ſzo ſze paſcſili pouleg ſzvoje moucſi KM 1790, 78 paščévči se -a se -e se hiteč: Z-velikov szilov sze tá pascsévcsi, mérjavlivo 'zeno najso AI 1875, kaz. br. 7 pàščivši se -a se -e se hiteč: Paſcsivſi ſze zdr'zati jedinſztvo dühá KŠ 1771, 580
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
péjniti se -im se nedov. peniti se: trga ga, i pejni ſze KŠ 1771, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pèniti se -im se nedov. peniti se: válao ſze je i peno KŠ 1771, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pernjàti se -ám se nedov. prepirati se: Vetekedni; boriti, stükati, pernyati sze KOJ 1833, 182; ino sze prime z-bratom Imreom za Horvatszki Ország pernyáti KOJ 1848, 32; naj ſze nad ricsmi ne pernyájo KŠ 1771, 648; Véksa Goszpoda szo sze med szebom pernyáli, nyefkali KOJ 1848, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plàšiti se plášim se nedov. plašiti se, bati se: Neplási, neboj sze gda kaj táksega zaváras KOJ 1845, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plavìti se -ím se nedov. modriti se: Dokecskoli sze bo nad Szlovenszkom nébo plavilo KOJ 1914, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pobátriviti se -im se dov. opogumiti se: Z-Bôgom bi ſze pobátivio BRM 1823, 289
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pobòžniti se -im se dov. oslabeti: záto, ki brezi jela dela i ka sze naj ne pobo'zni – palinko, pijé AIP 1876, br. 5, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
počèdniti se -im se dov. spametovati se: Ali lüsztvo sze li nescse pocsedniti AIP 1876, br. 8, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
počesàti se -čèšem se dov. počesati se: Potrej-bno sze je vecskrát pocseszati KOJ 1845, 43 počèsani -a -o počesan: Vszáki more mújti, pocseszani priti KOJ 1845
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
počr̀stviti se -im se dov. osvežiti se, okrepiti se: ár csi sze po mestriji pocsrsztvimo, eto vszigdár medlovnoszt nasledüje AIP 1876, br. 4, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
počǜdivati se -ǘjem se dov. začuditi se: Bálmüdni; pocsüdivati sze KOJ 1833, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podkràdnoti se -krádnem se dov. prikrasti se, skrivaj priti: drügi sze pa náj v-odprto hi'so pokrádne za pécs KOJ 1845, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podomáčiti se -im se dov. udomačiti se: Tá küga sze je szvoje dni v-nasem kraji tüdi podomácsila KOJ 1845, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podpüstìti se -ím se dov. prilagoditi se: Adverbiumi sze podpüsztijo i priszpodáblanyi, k-toj drügoj i trétyoi sztubi prilo'sivsi an, en, on szillabe KOJ 1833, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podréjti se -derém se dov. podreti se, porušiti se: i pihali ſzo vötrovje, i ſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; hi'sa ſze je podrla KM 1796, 37; dulni; podrejti sze KOJ 1833, 154 podr̀ti -a -o podrt: potrejbno bilou podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podstóupiti se -im se dov. drzniti si: i cſi gli ſzmo nej vrejdni k-nyim ſze pridrü'ſiti, podsztoupimo ſze dönok tvojo dobrouto proſziti KM 1783, 125; példa, cſi bi ſze ſto podſztoupo i náſz preganyati KM 1796, 121; i nyim pod ſzmrtnov kaſtigov naj ſze niſcse ne podſztoupi skouditi KM 1790, 90; Podſztoupo ſze je on notri idti k-Pilátuſſi KM 1796, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podvužgáti se -žgém se dov. zanetiti se, začeti se: veliki boj sze podvu'zgé, v-sterom on szvoj trônus zgibi AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poglobòčiti se -im se dov. poglobiti se: notri vrêzanye má, kama sze teva dvá prsztana poglobocsita AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pogodbávati se -am se nedov. pogajati se: Zdaj sze törki pogodbávajo AIP 1876, br. 4, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pogrozéč se -a se -e se prid. grozeč: Ali Napoleona szvojega tészta poszmeháva z-szvojov fancsosztjov sze nyemi pogrozécs KOJ 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pogúčati se -ím se dov. pogovoriti se, dogovoriti se: Dvá szposzvádjeniva pispeka szta sze za ravnansztva volo pogucsala KOJ 1914, 104
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pohǘšati se tudi pohǘjšati se -am se dov. pohujšati se: V-toj veri ſze nepohüsam BRM 1823, 316; Teda sze more varvati, da sze Boug nezbantüje, i bli'snik nepohüjsa KOJ 1845, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pojókati se -am se dov. razjokati se: Da nezvrácsi mené drügo v-'zaloszti, Kak csi sze szkrivomá znam pojôkati AI 1875, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poklànjati se -klánjam se nedov. pozdravljati: I zácsali ſzo ſze nyemi poklanyati KŠ 1771, 152; Ovo csüjem váſz, da ſze z-lejpimi recsmi poklányate SIZ 1807, 21; i nikomi ſze na pouti ne poklányajte KŠ 1771, 202; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom KŠ 1771, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poklonìti se -klònim se dov. pozdraviti: Paveo I. ſze pokloni KŠ 1771, 490; ino gda sze oni poklonijo KOJ 1845, 13; odkrij i pokloni sze nyim KOJ 1845, 13; Idoucsi pa vhi'zo, poklonte ſze ji KŠ 1771, 32; komaj je migno zglavôv, gda sze nyemi je ov lepô poklono KAJ 1870, 137; i poklonila ſzeje O'zébeti KŠ 1771, 164; i pribej'zajoucsi poklonili ſzo ſze nyemi KŠ 1771, 130; hercegovinanci szo sze sztrejlámi poklonili AIP 1876, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokràdniti se -em se dov. prikrasti se, pritihotapiti se: Nyih dr'sina szo sze tecsasz v-ostarijo na plesz pokrádnili KOJ 1845, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokǜšati se -am se nedov. preizkušati se: jeli ſze düsna vejſzt toga nemocsnoga ne poküſa na jejſztvino onih KŠ 1771, 505
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polagojéšati se -am se dov. poslabšati se: da kralice boleznoszt ete dnih sze polagojesalo AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pomíkati se -míčem se nedov. bližati se: Jaj zevſze ſztráni meni, Kak ſze Sztrahota pomicse BKM 1789, 192
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pomočnéšiti se -im se dov. okrepiti se: Têlo delavca 'zelê sze pomocsnêsiti, ár ovak nemre delati AIP 1876, br. 5, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pomolìti se -mòlim se dov. zaprositi: Szlovene záto szo sze pomolili zagrebszkomi pispeki, naj bi nye pod szvojo ocsinszko szkerb prijao KOJ 1914, 104
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponáčišivati se -am se nedov. spreminjati se, predrugačevati se: vsze Deákovo delo sze 'ze ponácsisivalo AIP 1876, br. 3, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponágliti se -im se dov. prenagliti se: Ne ponágli ſze vu ſzoudbi KM 1790, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponášati se -am se nedov. vesti se: Kak ſze pa more Cslovik ponásati SM 1747, 22; Mou's ſze naj, veli ono, tak ponása praj k-'seni ſzvojoj SIZ 1807, 9; Kakda ſzo ſze ponáſali 'Sidovje vu onom pregányanyi KM 1796, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
popàščiti se -im se dov. pohiteti: Igyekezni; popascsiti, 'súriti, fliszati sze KOJ 1833, 160; Ki prôti gucsijo, ete poszlavce preszvêtiti sze popascsi nisteri od miniszterov AIP 1876, br. 1, 2; ino sze popascso szvojega sztarejsega sziná za Czaszara okorónati KOJ 1848, 82; jezero jezér lüsztvo sze na pokápanye v-Budapest popascsilo AIP 1876, br. 2, 1; szo sze popascili z-Lutherom sze zdrü'siti KOJ 1845, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
popogàniti se -im se dov. popoganiti se: Kumaniánci szo sze pa ne teliko szprevedli, da szo sze nej szamo popoganili számi, nego i ove Vogrine KOJ 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
popréjtiti se -im se tudi popritìti se -ím se dov. zapretiti, zagroziti: I trdno ſze nyemi popriti KŠ 1771, 106; trdno ſze nyim poprejtmo KŠ 1771, 351; I poprejto ſze je nyim KŠ 1771, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
popriátliti se -im se dov. spoprijateljiti se: Naj sze pa tecsász na Vogerszkom Giskra pá nezmrsi, tak sze 'snyim popriátli KOJ 1848, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poptǘjiti se -im se dov. potujčiti se: nasih szlovenov perva 'sivotnoszt i zvünejsina sze je nikédik bole ino menye poptüjila (v lüdszko vergla) KOJ 1914, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
porebèriti se -im se dov. upreti se: Abſolon ſze je pa prouti Dávidi porebero KM 1796, 63; Kórea, Dátana, i Abirona je 'sive zemla po'srla záto, ka ſzo ſze poreberili prouti Moj'ſeſi KM 1796, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
porodjávati se -am se nedov. rojevati se: K-Tebi ſze pribli'závam, Na nébo porodjávam BRM 1823, 297
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posèbniti se -im se dov. osamosvojiti se: Tô zdaj 'ze glászijo, ka sze orszag na vámo gledôcs odnyi [Avstrije] poszebniti 'zelê AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posipávati se -am se nedov. posipati se: Csi ſze ſzam zadomescsávas, Sz-preklétſztvom ſze poſzipávas BRM 1823, 400
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posklèsnoti se -em se dov. spodrsniti: i csi sze poszkleszne nôga moja, naj sze nehválijo nad menom TA 1848, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postìti se pòstim se nedov. postiti se: Poſztitiſze ino leipi je réd TF 1715, 44; Poſztitiſze je lejpa zvünejsnya ſznájga KŠ 1754, 210; Poſztim ſze dvakrat vu tyédni KŠ 1771, 231; Ti pa, gda ſze poſztis KŠ 1771, 19; zakaj ſze mi doſzta poſztimo KŠ 1771, 29; Gda ſze pa poſztite KŠ 1771, 19; naj ſze vidijo od lüdi, kaj ſze poſztijo KŠ 1771, 19; i na oucſi ſzo nyemi metali, ka ſze oni doſzta poſztijo KM 1796, 100; i teda ſze bodo poſztili KŠ 1771, 29; I da bi ſze poſzto ſtirideſzét dni KŠ 1771, 11; Gda bi pa oni .. ino bi ſze poſztili KŠ 1771, 381; On sze je najmre pri krühi i vodi poszto KOJ 1914, 10; I poſztili ſzo ſze vuczeniczke Ivanovi KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posǘnoti se -em se dov. zvaliti se: Marko, kak da bi sze pou bréga za nyim poszünolo KOJ 1845, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pošétati se -čem se dov. sprehoditi se: Vnogokrát se vö na pôle pošéčem BJ 1886, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poškalìti se -ím se dov. spodrsniti: Poskálo szam sze szrame'zlivo vu pástétomi AI 1875, br. 2, 7; Krava sze je poskalila i szpádnola je doli AIP 1876, br. 8, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pošklèsnoti se -em se dov. spodrsniti: nyegovi sztopáji sze neposklesznejo TA 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pošùknoti se -em se dov. smukniti: i tak vu cvetécsoj doubi sze vu mater zemlo posúkne KOJ 1848, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potajìti se -ím se dov. potajiti se, skriti se: Luther kakti szpláseni vuk sze potaji v-ovcseno kou'so KOJ 1845, 57 potájeni -a -o skrit, skrivajoč se: Dosztakrát sze je potájeni podáo KOJ 1848, 68; Tü szo Lutheri potájenomi Goszpon Gyüri pravili KOJ 1845, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potèknoti se -em se dov. spotakniti se: Kak csesztô sze poteknem KAJ 1848, 242; nikaj, vu kom ſze brat tvoj potekne KŠ 1771, 480; Cseden sze nepotekne dvakrat v-eden kamen KAJ 1870, 136; Z-nogouv ſzam ſze v-mrtve kouſzti potekno SŠ 1796, 170; ali kony sze potekno AI 1875, kaz. br. 8; jeli ſzo ſze poteknoli, ka bi ſzpadnoli KŠ 1771, 472; Meni bi sze pa szkoro poteknole nogé moje TA 1848, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potèpati se -am se nedov. potepati se, klatiti se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; cigánje, sterim delo vonya, nego sze po ednom ali v-seregi potepajo KOJ 1845, 112; I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92; Ino potejpali ſze bodo od ednoga mourja do drügoga KŠ 1754, 4b; Avarczi szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Fararje szo sze potepali KOJ 1914, 133 potepajóč se -a se -e se potepajoč se: I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potíkati se -am se nedov. spotikati se, opotekati se: v-kmiczi sze pa lidjé znájo potikati KOJ 1833, XIV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potikávati se -am se nedov. spotikati se, vmešavati se: Ki ſze potikávajo vrejcs nevör-vajoucsi, na ſtero ſzo i polo'zeni KŠ 1771, 706
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potìti se -ím se nedov. potiti se: Izzadni; potiti, znójiti sze KOJ 1833, 160; Jezus, ka ſze je ſz-krvávim znójom potio KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potòniti se -im se dov. potoniti, pogrezniti se: Naj sze nepotonim czêli Vu grêha prepaszt rú'zno KAJ 1848, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potóužiti se -im se dov. potožiti se: tak, da sze je z-predganice doli potou'so KOJ 1845, 69; Gda bi Zápola vido, potou'so sze je törszkomi Czaszari KOJ 1848, 83; Csi szo sze pa Vogerszka Goszpoda prinyem potou'sili KOJ 1848, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potovàti se -ám se nedov. potovati se: eden plemen psov, šteri se v sani prégejo i blágo vozijo i se potovajo ž njimi AI 1878, 8 pótavši -a -e potujoč: ruszki caszar, te rávnok v-kopalnicsno meszto pôtavsi, tudi v-Berlini bio AIP 1876, br. 6, 3 pótevši -a -e potujoč: Szvetli král v-Francusko potévsi po kralico AI 1875, kaz. br. 8 pótivši -a -e potujoč: Tak csüti, ka ruszki caszar domô pôtivsi znasim poglavárom AIP 1876, br. 7, 2 pótovši -a -e potujoč: caszar vu Talianszko pôtovsi na pohájanye AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potrèsnoti se -em se dov. stresti se: te ſzvejt ſze je potreſzno KM 1783, 237; Zemla ſze potreſznola BKM 1789, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potrǘditi se -im se dov. potruditi se: i naj sze toliko potrdí, ka “Prijátel”-a koncsimár ednoga novoga naprêplácsara szprávi AI 1875, br. 1, 8; sze je v proseszii k türniskoj Marii potrüdo KOJ 1914, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potǘčiti se -im se dov. zakrkniti: Ár ſze je potücsilo ſzrczé lüſztva KŠ 1771, 43; Potücsilo je, kak tücsava szrczé nyihovo TA 1848, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povìditi se -vídim se dov. ugajati, biti všeč: tim ovim ſze je pa mogao réd, i pravicza poviditi KM 1790, 80; Li tak ſze Bôgi povidis BRM 1823, 11; Bougi áldov prikázao, ſteri ſze je na teliko Bogi povido, da je obecsao KM 1796, 13; Povidila ſze je Bougi nyegova prosnya KM 1796, 65; Steromi csi ſzi meszto dáo vu tvojem ſzrczi, csi ſze ti je povidlo KM 1783, 146; Tou ſze je veſcsanom jáko povidilo KM 1790, 76; Tou zrendelüvanye nebeſzkoga Krála, Povidilo ſze je, kou vidimo z-tála SIZ 1807, 34; Boug nám je vkrajvzéo, tak sze je zgoudilo, kak sze je nyemi povidilo KOJ 1845, 105; povidilo sze nyemi je vönê KAJ 1870, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povidjávati se -am se nedov. ugajati, biti všeč: Ki vſzigdár ſzvoje dú'znoſzti Za toga volo ſzpunyáva, Naj ſze Tebi povidjáva BRM 1823, 287
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povìjati se -am se nedov. zavijati se: Jezus! ovo vtvoje Povijam ſze rane zdaj BKM 1789, 386
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povnožinávati se -am se nedov. množiti se, pomnoževati se: vnogo novin i knig, steri sze vszáki dén povno'zinávajo AIP 1876, br. 4, 1; kak sze broj povno'zinávo na seszt AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povnožǜvati se -ǘjem se nedov. pomnoževati se, razmnoževati se: Krumpiš se povnožüje s sajenjom AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povǜpati se -am se dov. upati si, drzniti si: i nezamerijo, csi sze sto povüpa lutheránam nyih Ekklesie zakrivalo odgreniti KOJ 1845, 73; bole sze prejk Száve trejti povüpa KOJ 1848, 106; Jáncsi sze je nej povüpao k-szvojemi goszpodári KOJ 1845, 50; András II. sze je nej povüpao krivce kastigati KOJ 1848, 34; dvá poszlancza szo dolivszekli záto, ka szta sze povüpala pomirejnye tanácsivati KOJ 1848, 104; Kumaniánci szo sze pá povüpali na Vogerszko KOJ 1848, 23; Vougre .. pobili, da sze vecs nej k nyim nazaj povüpali KOJ 1914, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pozgübìti se -ím se dov. porazgubiti se: Či kralica v koši prejde, i se drüga od nikod ne dá, pozgübéjo se vse včéle AI 1878, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poživínčiti se -im se dov. poživiniti se: Nindi bole, kak vu Witebergi szo sze lutheránje po'sivincsili KOJ 1845, 70 poživínčeni -a -o poživinjen: Po tom po'sivincseni Ladiszlav IV. pá Kumaniánke k-szebi vzeme KOJ 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
požmètniti se -im se dov. otežiti se: Po táksem sze zdühávanye po'zmetnê AIP 1876, br. 4, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
právdati se -am se nedov. pravdati se, prepirati se: Pojte 'ze i právdajmoſze KŠ 1754, 210; Gda ſze bode právdao, naj ſze obláda KŠ 1754, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
právdivati se -ijem se nedov. pravdati se, tožiti se: Szmej ſze ſto zváſz, ſteri kákse delo má prouti drügomi, právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499; Nego brat ſze zbratom právdije KŠ 1771, 500 pravdüvajóuči se -a se -e se pravdajoč se, prepirajoč se: Miháo Archangyeo pa, gda bi ſze zvrágom právdüvajoucsi pregovárjao KŠ 1771, 758
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pràžiti se prážim se nedov. z ognjem odstranje-vati ščetine: Szvinya Zabodnyena sze prá'zi, ali z-kropom popári KAJ 1870, 69 pražéči -a -e žgoč, pekoč: od vodé i vszáke pitvine sze nyemi grozilo, i dönok ga je nesztanoma pra'zécsi 'zij mantrao KAJ 1870, 41 práženi -a -o opečen, žgan: Pri vodáj serezje ftic samrijo, I od tráka szunca prá'zene kricsijo KAJ 1870, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prebálivati se -ijem se nedov. preizkušati se: Opomina je, naj ſze prebáliejo KŠ 1771, 552
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prebüdìti se -ím se dov. prebuditi se, zbuditi se: zadovolim sze, gda sze prebüdim z obrázom tvojim TA 1848, 12; Liki szenya, gda sze sto prebüdi TA 1848, 58; pren. Prebüdi sze moja dika TA 1848, 45; Prebüdte ſze pravicsno i ne grejſte KŠ 1771, 523; Znemárnoſzti, Ka ſzi ſze nej prebüdo BKM 1789, 493 prebǘdivši se -a se -e se ko se je prebudil: Gda sze .. i gda sze prebüdivsi od tébe zgucsávam TA 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
precvérati se -am se nedov. topiti se: Zláto sze v-ognyi preczvéra KAJ 1848, 264
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
precverjávati se -am se nedov. topiti se: Kak ſze zláto preczverjáva BRM 1823, 372
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prečfr̀knoti se -em se dov. skriviti se: niti eden vláſz ſze je pa nej precsfrkno na nyihovi glaváj KM 1796, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prečinjávati se -am se nedov. delati se, hliniti se: Vu czérkvi ſze je za pobo'snoga precſinyávao KM 1790, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prečístiti se -im se dov. sprejeti obhajilo: moremo ſzpovedati ſze, i precsiſztiti KMK 1780, 50; za volo toga naj ſze prvle ſzpovejta, ino ſze naj precsiſztita KMK 1780, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
préčti se prežém se dov. vpreči se: i ne dájte ſze pá vu járem ſzlü'zbe précsti KŠ 1771, 567 prèženi -a -o vprežen: márha, v-háme (omôde), ali járme pre'zena KAJ 1870, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
predràmiti se -im se dov. predramiti se: Ébredni; zbüditi, predramiti sze KOJ 1833, 154; Zeſzna ſze ne predrámim KŠ 1754, 270; Ocsi moje sze predrámijo TA 1848, 104; Predramte ſze prav zſzna BKM 1789, 396; Predramte ſze prav zſzna BRM 1823, 351; Predramte sze sz-támna KAJ 1848, 242; Gda bi ſze pa predramo Nabukodonozor KM 1796, 78; Predramo ſze je Fárao KM 1796, 27; Zeszna vſze kotrige Szo ſze predramile KŠ 1754, 246; Zeszna vſze kotrige Szo ſze predramile BKM 1789, 365 predràmivši se -a se -e se ko se je predramil: Predramivſi ſze pa vidili ſzo diko nyegovo KŠ 1771, 199
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preèrčti se -erčém se dov. spreti se, sporeči se: Hiti podati dêszno protivniki Preczi, kak szta sze preerkla vu 'zitki KAJ 1848, 296
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prekažǜvati se -ǜjem se nedov. razkazovati se: Vitézje szo ne záto sztanoli, kâ bi sze pojbári preka'züvali KAJ 1870, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prekrížiti se -im se dov. prekrižati se: Kak ſze more cslovik prekri'siti KMS 1780, B; Kakda ſze cslovik prekri'si KMK 1780, 9; Vszáko ütro, dare sztánes, prekri'si sze KOJ 1845, 48; Deca se prekrižijo BJ 1886, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prekupìcnoti se -em se dov. prekopicniti se: dokecs András z-jahanca na kla sze neprekupicne KOJ 1848, 18; koula sze 'snyim vréd prekupicznejo KOJ 1848, 52; pren. obadvá szta sze vu djamo neszrecse prekupicznola KOJ 1845, 87 prekupìcnivši -a -e ko je spremenil: Francúzi vsze bo'se i orszácske obsztojécse pravice prekupicznivsi KOJ 1848, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
premočnéšiti se -im se dov. obogateti: Kossuth právi, Ka Vogrszkiország li brezi Ausztrie szamosztálno sze zná premocsnêsiti AIP 1876, br. 3, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prenágliti se -im se dov. 1. prenagliti se: Szlovenje med Mürov i Rábov szo sze nej prenáglili cerkve naprávlati KOJ 1914, 102 2. prehiteti: pripovedajo, da je v Bulgárii Lajosa I. krála sztrasno velika törszka vojszka prenáglila KOJ 1914, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preobléjčti se -em se dov. preobleči se: Domácsi sze morejo preoblejcsti KOJ 1845, 8 preoblèčeni -a -o preoblečen: tak bi i on tam prejsao, da nebi preoblecseni vujsao KOJ 1848, 45; brs za Lutherom posle nikeliko szvojih preoblecsenih junákov KOJ 1845, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preobrèzati se -réžem se dov. obrezati se: Za náſz ſzi ſze preobrezo BKM 1789, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepèkati se -am se nedov. peči se, biti v vročini: Merkaj, ka ſze ne bo's nigda prepekao v-pékli KM 1783, 212; neznas li kak ſze je prepekao Job Patriárka KM 1783, 205
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepočìti se -póčim se dov. napočiti, zasijati: 'Znyim sze mi dnéva visnyega Zorja prepôcsi KAJ 1848, 210; Csi sze mi zorja prepôcsi KAJ 1870, 127; Csi sze zorja prepôcsi KAJ 1870, 140; Kakse dike zorja sze je szvêti prepôcsila KAJ 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preréčiti se -im se dov. razredčiti se: Po grúmlâczi, Po nyê sze hüdi szpéri raz'zenéjo, Prerêtsijo, i v-zráki raztepéjo KAJ 1848, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
presadìti se -ím se dov. preseliti se, oditi: Etaksi, csi merjéjo v nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
presipávati se -am se nedov. presipavati se: Csi bi ſze ſzvêt z-Nébov Vküp mêsao i preſzipávao BRM 1823, 346
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preslàbiti se -im se dov. oslabeti, omagati: Kaj, csi gli mi gda kri'z dá, Nigdár ſze 'z-nyim nepreſzlabim BRM 1823, 330
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
presǘnoti se -em se dov. sesuti se, podreti se: ár csi je temel nê krepek, zlêhka ſze presüne hramba KAJ 1870, 74 presǘnovši se -a se -e se ko se je prenažrl: Té je zéto ſzpravo nyivo ſzte nepravicsnoſzti nájima i preſzünovſi ſze raſzpocso ſze je na ſzrejdi KŠ 1771, 343
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prešetávati se -am se nedov. sprehajati se: tomi i nyegovim priátelom na drásbo sze je po detinszkom presetávao vecskrát koróno na glávi majoucsi KOJ 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prevnóžati se -am se nedov. upirati se, ne ljubiti se: delo, 'ze te prvi dén sze ji je prevnô'zalo, i povr'zti je je stela KAJ 1870, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prežàgati se -am se dov. razjeziti se, raztogotiti se: Gda bi pa eta csüli, pre'zagala ſzo ſze nyim ſzrczá KŠ 1771, 363 prežágani -a -o 1. prežagan: sze poderé vsze prvle présagano drejve KOJ 1848, 64 2. razsrjen, raztogoten: Oni pa eto ſzliſavſi, pre'zágani ſzo KŠ 1771, 356
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priátliti se -im se nedov. prijateljevati: lüdjé, ki bi med szebom sze priátliti mogli KOJ 1845, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priblíziti se tudi priblǘziti se -im se dov. približati se: Ár ſze je za Kriſztuſovoga dela volo notri do ſzmrti priblizo KŠ 1771, 596; Vſzega konecz ſze je priblizo KŠ 1771, 711; i vrejmen ſze je priblüzilo, záto nejdite za nyimi KŠ 1771, 242
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priblížati se -am se dov. približati se: Vrejmen ſze 'ze pribli'sa SŠ 1796, 136; k tebi sze nepribli'za TA 1848, 76; Gda ſze je pa pribli'zao kvrátam toga meſzta KŠ 1771, 188; Ovo pribli'zala ſze je vöra KŠ 1771, 90; ár ſze je pribli'zalo králeſztvo nebeſzko KŠ 1754, 159; ár ſze je pribli'zalo králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 12 priblížavši se -a se -e se ko se je približal: iſzám Jezus ſze pribli'zavſi knyima, navküp je ſou 'znyima KŠ 1771, 255
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priblížiti se -im se dov. približati se: mi pa prvle, liki ſze pribli'zi, gotovi ſzmo ga bujti KŠ 1771, 414; Noucs je preminoula, dén ſze je pa pribli'zo KŠ 1771, 478; potrdjávati moremo, ka ſze je 'ze pribli'zilo ono vrejme KŠ 1754, 4a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pričèliti se -im se dov. vtihotapiti se: sze je lutheránsztvo i vu 'selezno Supanijo pricselilo KOJ 1914, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pričéstiti se -im se dov. sprejeti obhajilo: Prvle sze je szpovedla, pricsescsela KOJ 1845, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pridrüžávati se -am se nedov. pridruževati se: K-ſzveti ſze nepridrü'závaj BRM 1823, 279; nego tvojega ſz. Sziná etomi obecsanyi ſze pridrü'závajmo KŠ 1771, 830
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prigájati se -am se nedov. dogajati se: Tou sze pa prigája KOJ 1833, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prigodìti se -ím se dov. zgoditi se, dogoditi se: Történi; prigoditi sze KOJ 1833, 176; Tou sze more prigoditi pouleg nisterih adjectivumov tüdi KOJ 1833, 142; Ka ſze mi li ſz-Tebom zgodi, Na dobro ſze mi prigodi BRM 1823, 10; oni szo sze skrbeli zdáj, naj sze vecskrat takse naoupacsnoszti neprigodijo KOJ 1845, 116; ne ſztrasteſze, kako dabi ſze vám kai reitko prigoudilo SM 1747, 30; I prigoudo ſze je dén pripravni KŠ 1771, 119; Stero ſze je vnougom meſzti Lejhko prigoudilo KŠ 1754, 248; Naszkorom sze je prigoudilo KOJ 1845, 54; Prigoudilo sze je med tém KOJ 1848, 3; Poulek toga sze je uprav prigodilo KOJ 1914, 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priklátiti se -im se dov. priklatiti se, priti: na drügo leto sze domou prikláti KOJ 1848, 34; Té ednok nedovêdno sze k-tomi z-'zlakom vdárjenomi prikláti KAJ 1848, 37; nego nad Polszko sze je v-szvojo Bavárijo prikláto KOJ 1848, 44; ino tak sze domou priklátili KOJ 1914, 151 priklátivši se -a se -e se ko se je priklatil, prišel: Domô sze priklátivsi, eden csún szo szi szpravili KAJ 1870, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prikobácati se -am se dov. prikobacati: Po večéri se [rak] ritlansko prikobáca z svojega szkrivališča AI 1878, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priležávati se -am se nedov. prilegati se, ugajati: ka, gda ſcsém csiniti dobro, to hüdo ſze mi prile'záva KŠ 1771, 463
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prilizávati se -am se nedov. prilizovati se: Hizelkedni; prilizávati sze KOJ 1833, 159; Kedveskedni; prilizávati sze KOJ 1833, 162; Ki sze ti zacsne prilizávati z-reicsom KOJ 1845, 47; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; Zápola János szi je zdáj z-tém práznim domiszlekom prilizávao KOJ 1848, 79; Dalilo, ſtera ſze je nyemi prilizávala KM 1796, 50 prilizávani -a -o priliznjen: Ár ſzmo nigdár nej vu prilizávanoj rejcsi hodili KŠ 1771, 616
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripàščiti se -páščim se dov. pohiteti: nego szledkar sze je pripascsila v Szoboto priti KOJ 1914, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripètiti se -im se dov. pripetiti se: I csi sze zná pripetiti, Kâ klopca oblok má sztrêti KAJ 1870, 79; cslovek nemore naprê znati, ka sze v-ednom szamôcsnom meszti zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga, ni pripeti KŠ 1754, 269; idem v-Jeruzálem neznajoucsi, ka ſze mi tam pripeti KŠ 1771, 405; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga, ni pripeti BKM 1789, 264; I csi bi ſze meni ſzmrt pripetila KMK 1780, 101; I cſi bi ſze mi eto noucs ſzmrt pripetila KM 1783, 171; Csi bi ſze pa nám gda pripetilo KŠ 1771, 853; I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; csi ſzi premiſzlimo, jeli ſze je pripeto grejh vſzaki dén KMK 1780, 69; naſe nevoule, ſtera ſze je nám pripetila vu A'zii KŠ 1771, 529; ka ſze je pripetilo KM 1790, 54; Tou ſze je pa etak pripetilo KM 1796, 6; Malogda sze pripetilo, ka 2–600 kotrig nazavüpsztva sze szka'züvo AIP 1876, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priphàti se -pšém se dov. priti, pririniti se: Medtémtoga na szpráviscse szo sze vnougi nepozváni opijani kmetovje priphali KOJ 1848, 19; nego szo sze k podrü'sniczam notriterli i priphali KOJ 1914, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripísati se -píšem se dov. pripisati se: nyegovo imé osztáne v-knigi, szamo sze tou pripise, gda sze je o'seno KOJ 1845, 94 pripísani -a -o pripisan, dodeljen: Popi szo mogli procs, 'snyihovih dohodkov nekaj je luth. fararom pripiszano KOJ 1845, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripotájati se -am se dov. neopazno priti: kak tr'secz, sze je do sztolnobelegráda pripotájao KOJ 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priselìti se -sèlim se dov. priseliti se: steri szo sze tocskar priszelili KOJ 1914, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prislánjati se -am se nedov. naslanjati se: Priſzlányam ſze jaſz ktebi BKM 1789, 194
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prispodáblati se -am se nedov. primerjati se: Oni ajdectivumi sze znajo tüdi z-szamim bb prilo'sekom priszpodáblati KOJ 1833, 30; Csi pred szamosztavnikom sztoji, te sze ne priszpodábla AIN 1876, 28 prispodablajóuči -a -e primerjajoč, primerjalen: Kak vküp szprávleni sztojijo v-govorejnyi ti priszpodáblajoucsi Adjectivumi KOJ 1833, 134; adjectivumi vu priszpodáblajoucsoj sztubi abb ebb dosztavke dobijo KOJ 1833, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pristájati se -am se nedov. biti dostojen, primeren: Hváliti ſze me iſztina ne priſztája KŠ 1771, 550; Ne priſztája ſze knám vetom dvojiti kaj BKM 1789, 298; nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Nyega ſze priſztája, da szpêvamo BRM 1823, 10; Prisztája sze prestimanoszt, z-velikimi literami piszati KOJ 1833, 10; Lasztivno imé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; da bi sze proti nyemi tak obnásati znali, kak sze prisztája KOJ 1914, 140; Tákſi ſze je náſz priſztájao püspek KŠ 1754, 103; Ár tákſi viſesnyi pop ſze je náſz priſztájao KŠ 1771, 683
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pristáti se -stojím se dov. spodobiti se: Ár ſze je priſztalo onomi, za koga ſzo vſza KŠ 1771, 674
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritèpsti se -tepém se dov. pritepsti se, priti: Tú'sen Béla IV. sze neposztojecs v-Dálmácio pritepé KOJ 1848, 37; Lutheranszkih predgarov sze je pa teliko szem na Szlovenszko priteplo KOJ 1914, 132 pritèpeni -a -o podmeten, zgoščen z moko: zelje Dobro zafrigano, nej je pritepeno SIZ 1807, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritèti se -ím se nedov. pretiti, groziti: Fenyegetni; priteti sze, groziti sze KOJ 1833, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritréjti se -tèrem se dov. pridrveti, pridivjati: dönok szo sze oni [Turki] prejk Dráve pritrli KOJ 1848, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
privàditi se -vádim se dov. privaditi se: privádo sze je lejpo sznájgo vu Czérkvi dr'sati KOJ 1845, 6; Po császi solarje tüdi za nyima potégnejo, ino sze hitro k nouvoj peszmi privádijo KOJ 1845, 14 privàdjeni tudi privàjeni -a -o vajen, navajen: Bisztro be'zécsi lüdjé szo privadjeni k-drkanyi KAJ 1870, 36; Velikásom, ki szo peszniczopravici privajeni KOJ 1848, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prizàrjati se -am se nedov. prikazovati se: Nasim 'seleznim Szlovenom sze je poszebno bougsa prihodnoszt prizarjala KOJ 1914, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
probálivati se -jem se nedov. preizkušati se: kako je zláto, stero ſze po ognyi probálie SM 1747, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
protìviti se -im se nedov. nasprotovati, upirati se: Jaſz ſze, kak ocſi mojemi, Neſcsem protiviti BKM 1789, 319; Jaſz ſze, kak ocſi mojemi, Neſcsem protiviti SŠ 1796, 123; ino ſze brezi vſzega zroka med ſzebom protiviti SIZ 1807, 11; Rodbina sze je du'zna nê protiviti KAJ 1870, 52; ka ſze z-Bo'simi zapouvidami ne protivi KMK 1780, 41; jáko ſze tak protivi vſzáki cslovik z-Bo'sánſzkim nakányanyem KM 1796, 5; protivi ſze, En proti drügomi BKM 1789, 206; ne zrédnoga, hüdoga po'selejnya, záto, ár ſze ono z-Bosov právdov protivi SIZ 1807, 9; tejva ſze pa protivita eden zdrügim KŠ 1754, 192; tejva ſze pa protivita eden zdrügim KŠ 1771, 568; na keliko ſze tim odzgora naprej zracsúnanim ne protivijo KŠ 1754, 3; I zKriſztusom ſze vuvſzem protivijo BKM 1789, 189; Ár sze sz-tebom szodczom protivijo KAJ 1848, 10; oni ſzo ſze vu vſzem dobrom protivili KM 1790, 80; Nisteri ſzo dvojili, Niki ſze protivili Sz-tim ſzvétim Dühom BRM 1823, 95; zapovedim szo sze veliki goszpoudje protivili KOJ 1914, 120; Csi bi sze vesz szvet protivio KAJ 1848, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
próuti se držàti ~ ~ -ím nedov. upirati se: zácsali ſzo ſze piſzácske i Farizeuske mocsno prouti dr'zati KŠ 1771, 210
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ráčiti se -im se nedov. ljubiti se, hoteti se: Csi znás, ino sze ti rácsi, zaszükaj sze KOJ 1845, 37; da sze nyima od szamoga veszeljá narácsi gucsati AIP 1876, br. 10, 7; Nisterim sze je rácsilo, v radgonszko lutheránszko molitvárniczo notri poglednoti KOJ 1914, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
radǜvati se -ǜjem se nedov. veseliti se: Örülni; radüvati sze KOJ 1833, 168; nad ſterimi bi ſze meo radüvati KŠ 1771, 531; dopüszti nám, vu nyem ſze vszigdár radüvati KM 1783, 51; Radüjem ſze záto nad vami KŠ 1771, 485; Radüjem ſze gda glédam BKM 1789, 6b; Radüjem sze ino sze jáko veszelim vu tebi TA 1848, 7; nego radüjeſze Boug vu onih koteriſze nyega boijo TF 1715, 47; nego ſze radüie Bogh ABC 1725, A6a; ka ſze radüje nad nyouv KŠ 1771, 59; Radüjo ſze nad nyim nebeſzki ſzvéczi BKM 1789, 34; Radüjosze, ino veszélo szpevajo poganye TA 1848, 51; i protivniczi sze ne radüjejo TA 1848, 10; naj ſze radüje veſz odvejtek SIZ 1807, 4; Naj ſze mi li ſzamo nad nyegovov mokov radüjemo KŠ 1754, 216; Naj sze radüjejo vszi vüpajocsi TA 1848, 5; ne radüjſze KŠ 1754, 40; Radüj ſze Düsa BRM 1823, 7; Radüjmo ſze i veſzélmo ſze KŠ 1771, 801; Radüjmo ſze nyemi BKM 1789, 11; i radüiteſze vſzih verni SM 1747, 96; Radüjte ſze ino ſze veſzélte KŠ 1771, 14; Radüjte ſze, krſzcsanye BRM 1823, 8; i radüjte sze z trepetanyem TA 1848, 3; Veſzelécsi ſze bom radüvao v-ſzvetloſzti SŠ 1796, 61; Sztebom mo ſze radüvali BKM 1789, 146; i vnogi ſze bodo radüvali KŠ 1771, 162; Radüvao ſzam ſze jáko KŠ 1771, 737; i radüvao ſze je KŠ 1771, 295; dabi ſze on jáko radüvao SIZ 1807, 7; i to dejte radüvalo ſze je KM 1790, 44; I kak szte sze dön’k nad mojim Znányem radüvali KAJ 1870, 23; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze jáko KŠ 1771, 7; pren. Radüjeſze pamet má KŠ 1754, 250; V-ſterom ſze ſzrczé, i tejlo naſſe radüje KM 1783, 60; radüjo ſze navküp 'znyouv vſze kotrige KŠ 1754, 133; 'znyouv ſze radüjo vſze kotrige KŠ 1771, 515; Radüj ſze moja düsa BKM 1789, 27 radüjóuči -a -e veseleč se: Gda ſzam gouſztokrát glédao, ſzkákanya radüjocsa SIZ 1807, 58 radüvajóuči -a -e veseleč se: Szvojim vucsenikom ſze je ſzám vjavo radüvajoucſi BKM 1789, 95; gori jo dene na plécsa ſzvoja radüvajoucsi ſze KŠ 1771, 222 radǜvavši se -a se -e se veseleč se: Ober toga radüvavsi sze Gejza tomi KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rasdreselìti se -ím se dov. razžalostiti se: Raſzdréſzelo ſze je Peter KŠ 1771, 335
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ráspnoti se -pném se dov. razpeti se, križati se: Teda ga je záto nyim vroké dáo, da bi ſze ráſzpno KŠ 1771, 329
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raspočìti se -póčim se dov. razpočiti se: Té je preſzünovſi ſze raſzpocso ſze je na ſzrejdi KŠ 1771, 343
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raspüščávati se -am se nedov. razpuščati se: rép [ladje] ſze je pa raſzpüſcsávao od ſzile válov KŠ 1771, 427
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razbleščàti se -ím se dov. razbliniti se, miniti: I dönok preminé, Tak ſze ſzrecsa razblescsi BRM 1823, 469
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razblìsnoti se -em se dov. razširiti se: Glász etoga odicsenoga obládanya Törkov sze je náglo razbliszno po vszoj Europi KOJ 1848, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razbrátiti se -im se dov. spreti se: da sze ne bi dvá brata razbrátila KOJ 1848, 18; taki szta sze dvá brata razbrátila KOJ 1848, 88; Atilovi szinovje szo sze za ocsovino .. nego tak razbrátili KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razcidìti se -ím se dov. razcediti se, prenehati biti, obstajati: Szvejt je li, kakti din, Kak megla ſze razczidi BKM 1789, 282
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razčǜdivati se -ijem se dov. začuditi se: Nad korin dihétkom se je vnogokrát razčüdivao BJ 1886, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razdvoujìti se -ím se dov. razdvojiti se, ločiti se: Ali taki pri prvom szo sze razdvoujili KOJ 1848, 42 razdvòjeni -a -o razdvojen, ločen: Zdáj pa vidimo, ka szo na vöro gledoucs razdvojeni szouszedje eden k-drügomi bole mrzli KOJ 1845, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razgrozìti se -ím se dov. zgroziti se: nerazgrozi sze na toga szrcznoga TA 1848, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razjedíniti se -im se dov. ločiti se, postati neenoten: szo sze na Vogerszkom lutheránszki predgarje za volo szvojih návukov razjedinili KOJ 1914, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razkáčiti se -im se dov. razkačiti se, zelo se razjeziti: Szlovenje náglo sze nerazkácsijo KOJ 1845, 73; Augustinov glavár sze je tak razkácso KOJ 1845, 55 razkáčeni -a -o razkačen, zelo jezen: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. setüje nad Austrio KOJ 1848, 20; Záto Stevan II. razkácseni hiti vu Szervio KOJ 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razkadìti se tudi raskadìti se -ím se dov. razkaditi se: Diamant se v ognyi razkadi AI 1878, 54; Szvejt je li, kakti din, Ki ſze hitro raſzkadi BKM 1789, 282
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razkášati se -am se nedov. razburjati se: razkáſali ſzo ſze proti nyemi KŠ 1771, 375
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razlejáti se -lijém se dov. razliti se: Razlejéjo sze, kak voda TA 1848, 46; vodé i tak sze po szvoji bregê razlejéjo KAJ 1870, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razločǜvati se -ǘjem se nedov. razločevati se, ločiti se: od samecov se tüdi z žálecom razločüje AI 1878, 36; Od drügi črvov se posebno v tom razločüjo AI 1878, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razpòkati se tudi raspòkati se -am se dov. razpokati, razpočiti: Sztolar z-dobroga szühoga leszá more delati, nacsi sze nyemi delo razpoka KAJ 1870, 75; Kamene goré od te vrocsine vſze ſze raſzpokajo BKM 1789, 445
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razpoznávati se -am se nedov. prepoznavati se, razlikovati se: Jezik je kincs, ár sze po nyem eden národ od toga drügoga razpoznáva KOJ 1833, VIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razprestràniti se -stránim se dov. razširiti se: Za Maximiliána sze je Protesztantsztvo po Vogerszkom razpresztránilo záto KOJ 1848, 84 razprestrànjeni -a -o razširjen: Vsza zemla, po steroj je zdáj vogerszko Králesztvo razpresztranyeno KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztáplati se -am se nedov. tajati se: zdaj, kak sze szneg zacsne raztáplati AIP 1876, br. 2, 8; pren. Moja dusa sze raztápla od britkoszti TA 1848, 99 rastaplajóuči -a -e topeč: I ſzedo bode raſztáplajoucsi i ocsiſcsávajoucsi ſzrebro KŠ 1771, 815
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztopìti se -ím se dov. raztopiti se: i 'zivloſzti razhiczane ſze raztopijo KŠ 1771, 723; pren. szrczé moje sze je kak rosza raztôpilo vu têli mojem TA 1848 raztòpleni -a -o zmanjšan: Karlosz .. szvoj na máli broj raztoplen sereg povrgo AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztrèščiti se -im se dov. razjeziti se: Pridoucsi z-lovine E'ſau tak ſze je raztrescso, i zdivjao KM 1796, 20; Gda ſzo ſze Popovſzki Poglavnicke na predgo Sz. Petra jáko raztrescsili KM 1796, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razvedrìti se -ím se dov. razvedriti se, razjasniti se: Vidámulni; razveseliti; razvedreti sze KOJ 1833, 182; sze Néba, zemla razvedrita KAJ 1870, 151; Néba sze razvedrila KAJ 1848, 363; pren. Po procs odidenyi luth. fararov od etecz sze je za pápince negdasnya oblacsina po császih bole i lepse razvedrila KOJ 1848, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razvǘzditi se -im se postati razuzdan: Medtémtoga da sze je Ladiszlav IV. zpacslivo razvüzdo KOJ 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razžarìti se -ím se dov. razžariti se, razplamteti se: Vu Hercegovini sze boj vsze bolje raz'zári AIP 1876, br. 5, 3; Kak sze boj bolje raz'záro, Deák na szvoje imánye odiso AIP 1876, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ríbiti se -im se nedov. loviti se, prijemati: Krapi i šarani Jáko se ribijo AI 1878, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sànkati se -am se nedov. sankati se: Kak lepô je, gda sze na lédi skalimo i szankamo KAJ 1870, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sblèsnoti se -em se dov. zablesteti: na nágli ſze je ſzbleſznola okouli nyega ſzvetloſzt od nébe KŠ 1771, 367
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sčisčávati se -am se nedov. očiščevati se: Verno lüdſztvo, Tvoje ſzrdcze odpri nyemi, Daj sze po nyem szcsiszcsávati BRM 1823, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
selìti se sèlim se nedov. seliti se: szlü'sbenicze sze rade k-Jurjevom, ino prve dni nouvoga leta szelijo KOJ 1845, 44; ftice sze vu toplêse dr'zéle szelijo KAJ 1870, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sèmleti se -mèlem se dov. zmleti se: Silje se vu mlini na melo semele BJ 1886, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skazívati se -am se nedov. prikazovati se: gde sze je blá'sena divicza Maria szkazivala KOJ 1914, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skazlívati se -am se nedov. biti hinavski: I 'znyimvrét ſzkazlivali ſzo ſze i ti drügi 'Zidovje KŠ 1771, 560
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skíhnoti se -em se dov. kihniti: Prüszszenteni; skihnoti sze KOJ 1833, 179
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skítati se -am se nedov. potepati se, potikati se: Pokedob bi sze na Csehszkom szkitali vnougi vogerszki Velikási KOJ 1848, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklèznoti se -em se dov. zdrsniti: gda szo lagev szkô dolikotali, zdigácsom sze je zrôk szklezno AIP 1876, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklìcati se -am se dov. vzkaliti: Tak i zrnye kou ſze poſzejja, Prvle zgnijé, kako ſze ſzklicza SŠ 1796, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklìzati se -am se nedov. drsati se: Tedak se deca na léd sklizat idejo BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skráčiti se -im se dov. zmanjšati se: Nigdár ſze ne neſzkrácsi Tvoja dobrotivnoſzt BRM 1823, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skumínati se -am se nedov. skominati se, čutiti željo po čem: tak, da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom od tiſztoga ſtero vinicske ſzo oni pojeli, ſzkumina KŠ 1754, 4a; Od toga Jaboka, Szkumina ſze nám BKM 1789, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sladkáriti se -im se nedov. dobrikati se, prilizovati se: baráta, steri sze je v Sárvári okoli grofa Nádasdia tak dugo szladkáro KOJ 1914, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slánjati se -am se nedov. naslanjati se: Na té ſze ſzlányamo vezdáj BKM 1789, 341
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slòniti se -im se dov. nasloniti se: Na nyega ſze ſzlonim zvörom KŠ 1754, 268; na té ſze z-czejla ſzlonim KM 1783, 126; Jaſz ſze ſzlonim na nyega BKM 1789, 195; Gvüsno sze szlonim na nyega KAJ 1848, 201; Na tébe sze gvüsno szloni KAJ 1848, 33; Na tébe ſzmo ſze ſzlonili BKM 1789, 132 slònjeni -a -o naslonjen, oprt: Kak vnôgi szo v-prepaszt vtonyeni, Kâ szo, na szlab rázum szlonyeni KAJ 1848, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slóučiti se -im se nedov. upogibati se, kriviti se: Moj prſzt ſze vnyegvo rebro ſzloucſi BKM 1789, 416; Moj prſzt ſze v-nyeg’vo rebro ſzloucsi SŠ 1796, 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smejávati se -am se nedov. posmehovati se: Za vüzdo pelajoucsi, ſzpameten ſze ſzmejáva, Ka je cslovecsa konjſzka vel’ka grátala gláva SIZ 1807, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smilǘvati se -ǘjem se tudi smilùvati se -újem se tudi smilìvati se -íjem se dov. usmiliti se: Ki bi ſze mogao doſztojno ſzmilüvati nad neznajoucsimi KŠ 1771, 678; Ár Moj'zeſi právi: ſzmilujem ſze, komi ſze ſzmilujem KŠ 1771, 468; goſzpodaricza, i miſzlila je, ſzmilüjem ſze nad etov ſziroutov KM 1790, 60; ka ſze nad nami za tvojega ſz. ſziná ſzmilujes KŠ 1771, 836; Knám ſze povrné i ſzmilüjeſze nad nami KŠ 1754, 134; ſto ſze ſzmilüje nad menom KM 1783, 115; i na vnôgim sze li szmrt szmilova AIP 1876, br. 4, 3; nad nyimi ſze ne ſzmiliemo KŠ 1754, 51; Zato ſze ſzmilui SM 1747, 60; Jezus! pouleg tvoje velike miloscse, ſzmiluiſze mi KŠ 1754, 227; Szmiluiſze nad menov, moj Boug KŠ 1754, 253; dvá ſzlepcza .. ſzmiluj ſze nad nama ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Ocsa, ſzmiluj ſze mi KŠ 1771, 226; Goszpodne, ſzmiluj ſze KM 1783, 10; Szmiluj ſze nad nami BKM 1789, 307; Szmiluj ſze nám Bo'se KM 1790, 111; Szmilüj ſze nad nami, Goszpodne BRM 1823; Szmilüj sze nad nami, goszpodne KAJ 1848, 1; Szmilüj sze meni Goszpodne TA 1848, 7; Szmiloj sze AIP 1876, br. 3, 1; Naj ſze ſzmilüjem nad vami KŠ 1754, 257; hvála, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzmiluval SM 1747, 51; liki ſzi ſze ſzmilüvao Dávidi KŠ 1754, 232; Ki ſzi ſze zdaj nám ſzmilüvao BKM 1789, 33; Geto ſze je Boug i nad nyimi ſzmiluvao KŠ 1771, 589; Samaritánus pa ſzmiluvao ſze je KŠ 1771, 104; Nad nami ſze je ſzmilivo BKM 1789, 361; ali niscse sze je nêszmilüvao nad nyim KAJ 1870, 37; Ali lüdjé szo sze nêszmilüvali nad nyim KAJ 1870, 125 smilǘvavši se -a se -e se ko se je usmilil: Szmilüvavſi ſze pa Jezus dotekno ſze je nyidva KŠ 1771, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spajdášiti se -im se dov. spajdašiti se, združiti se: Glász [je] zamogao, da szo sze Poglavárje Krsztsánszki szpajdásili na otiranye poganov KOJ 1848, 58 spajdášeni -a -o spajdašen, združen: Matyas, z-vogerszkimi protesztantmi szpajdáseni pride KOJ 1848, 88; Poglaváre, ki szo sze .. najbi sze szpajdáseni otúrbali KOJ 1845, 54; da je pogodba brezi szpajdásenih europejszkih Poglavárov vcsinyena KOJ 1848, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spámetiti se -im se dov. spametovati se: na tri mêszece v-roke dobi tákso cstenyé, z-steroga sze szpámeti AI 1875, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spernjàti se -ám se dov. spreti se, spričkati se: da bi zvedli Szlovenje, ka szo sze na Vogerszkom lutheránszki predgarje szpernyali KOJ 1914, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
splášiti se -im se dov. preplašiti se, prestrašiti se: Od toga sze mlajsé tak szplási KOJ 1845, 101 splášeni -a -o preplašen, prestrašen: Luther kakti szpláseni vuk sze potaji KOJ 1845, 57; Od ete sztrasne zgübe szpláseni Ocskai szta pripelala KOJ 1848, 104; Od Dráve szpláseni Bethlen Gábora razbojniczke KOJ 1914, 129; naj sze od poudivjih národov szplásena vera predga KOJ 1914, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spodnášati se -am se nedov. znašati se: lutheránszki officirje, steri szo sze z katolicsáni hüdo szpodnásali KOJ 1914, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spohǜjšati se -am se dov. 1. pohujšati se: V-ednoj fari szo sze lüdjé tak szpohüjsali KOJ 1845, 3 2. poslabšati se: Beteg sze je vszelé bole szpohüjsao na teliko KOJ 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spokorìti se -ím se dov. spokoriti se, poboljšati se: Vejm ſze eſcse ſzpokorim BKM 1789, 409; Vejm ſze eſcse ſzpokorim SŠ 1796, 141; da sze vszáki drügi grejh kakste veliki z-káksov pokourov szpokori KOJ 1845, 121; dáj odpüscsejnye, ki ſze eti ſzpokorimo KM 1783, 259; grejhe, Kaj ſze 'znyih ne ſzpokorimo BKM 1789, 33; Da ſze vſzi poſzvétimo, I k-Tebi ſzpokorimo BRM 1823, 34; Ki sze te nebojijo, I prav neszpokorijo KAJ 1848, 148; Vſzi ſze ſzpokourite SŠ 1796, 23; z-Dávid Králom te proszimo, da bi ſze 's-nyim ſzpokourili KM 1783, 258; na Tissini sze je vnougo lüdi szpokorilo KOJ 1914, 107; Ár ſzo ſze oni ſzpokourili na prejdganye Jonáſa KŠ 1771, 41; szo v-pekeo zavr'sene, csi szo sze nej szpokorile KOJ 1845, 47 spokòrjeni -a -o spokorjen: Áldov za Bogá düh szpokorjeni szercé potrto i ponisano Boug! nezavr'si KOJ 1845, 129
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spopriátliti se -im se dov. spoprijateljiti se: Zápola sze je z-Maximiliánom szpopriátlo KOJ 1848, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sposvàditi se -svádim se dov. spreti se: Pokedob vszáksi bi rad meo na nyegovih prszaj szvetlécsi, zláti kri's, sze nad nyim szposzvádita KOJ 1848, 58; vu hi'sni zákon sztoupiti, vu sterom tiváriske, dare sze szposzvádijo, radi eden drügomi v-ocsi metajo KOJ 1845, 87 sposvádjeni -a -o sprt: Dvá szposzvádjeniva pispeka szta sze za ravnansztva volo pogucsala KOJ 1914, 104; gda bi potüvao na pomirejnye niki szposzvádjenih Hercegov KOJ 1848, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spozábiti se -im se dov. pozabiti: Kaj je eti escse naſſa cséſzt? .. zdrugi ſze ne ſzpozábiti KŠ 1754, 168; Szté ſze ſzpozábiti nemrem BKM 1789, 285; Bôg On sze szpozábiti nevê Niti z-blá'zensztva mojga KAJ 1848, 214; Goszpodne! kak dugo sze scsés z méne szpozábiti TA 1848, 10; Ne ſzpozábim ſze z onoga, ka ſzi mi dáo KŠ 1754, 266; zoni, ſtera ſzo odzajaj, ſze ſzpozábim KŠ 1771, 597; ne ſzpozábim ſze nigdár ſztvojih zapouvid KM 1783, 152; Csüdim ſze nad tebom, ka ſze tak ſzpozábis ztvega vo preminejnya BKM 1789, 447; da ſze Goſzpon Bog ztebe ne ſzpozábi SM 1747, 81; Szvejt ſze hitro znász ſzpozábi BKM 1789, 410; tak naſz vodi i ravnaj, da ſze znaſi grejhov ne ſzpozábimo KŠ 1771, 836; Kebzüjte denok na tô, ki sze szpozábite z Bôga TA 1848, 41; ali ſze pak Otecz ino Mati vſzegavecs zchéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; vszi poganye, ki sze z Bôga szpozábijo TA 1848, 8; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tudi zpozábijo AIN 1876, 40; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3; Ne ſzpozábiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 66; Izrael, neſſzpozábiſze zméne KŠ 1754, 216; Ne ſzpozábi ſze oh Bo'se! z-nevolnih lüdih molitve KM 1783, 226; Szpozábi ſze znaſi grejhov BKM 1789, 141; Ne ſzpozábi ſze z-rado-volnoga gori prijimanya KM 1790, 64; i ti sze z-nász neszpozábi KOJ 1845, 131; Bo'ze, neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; Ar ſze je dneſz Kriſztus za náſz Poroudo, ſz-toga ſze mi ne ſzpozábmo BKM 1789, 34; Zdobrocsinejnya ino podeljenyá ſze pa ne ſzpozábte KŠ 1754, 52; Zdávanya ſztána ſze ne ſzpozábte KŠ 1771, 696; i, csi je pomoucs doubo, naj ſze z-zahválnoſzti ne ſzpozábi KM 1790, 48; Ar je nej nepravicsen Boug, kaj bi ſze ſzpozábo zdela vaſega KŠ 1771, 680; Ali csi bi ſze trda telovna mati, ſzpozábila zdeteta BKM 1789, 336; Jezus, ki ſzi ſze nej ſzpozábo ſz-tvoji nepriátelov KM 1783, 189; kaj ſzi ſze ſzpozábo, z-rejcsi Goſzpodna Bogá SŠ 1796, 106; Boug ſze je nej Zſzvojga lüſztva ſzpozábo KŠ 1754, 265; ſzpozábo ſze je zocisſcsávanya ſzvoji ſztári grejhov KŠ 1771, 717; Ádama .. Nyemi je edno právdo, Zſtere sze je ſzpozábo BKM 1789, 13; Nabukodonozor, ſzpozábo ſze je z-ſzvoje ſzenye KM 1796, 78; jo je dáo zaprejti, i 'snyé sze tak szpozábo, ka bi mrla KOJ 1848, 52; i záto tá szpadno, ár sze szpozábo i sze steo doliszeszti AIP 1876, br. 2, 7; I ſzpozábili ſzte ſze zobeſzeljá KŠ 1771, 694
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spravícati se tudi spravíčati se -am se dov. opravičiti se, izkazati se pravičnega: od ſteri ſzte ſze nej mogli vu právdi Moj'zeſovoj ſzpraviczati KŠ 1771, 384; On je pa ſteo ſzpravicsati ſzebé KŠ 1771, 204; Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpraviczas KŠ 1771, 40; da sze szpravicsas ti vu recsáj tvoji TA 1848, 41; znajoucsi, kaj ſze ne ſzpravicza cslovik zdejl právde KŠ 1771, 560; Ka ſze brezi dobri dejl ſzpravicsamo KŠ 1771, 458; miloſcsov, po ſteroj ſze ſzpravicsamo KMK 1780, 58; naj ſze zvöre ſzpraviczamo KŠ 1771, 563; ali vu etom ſzam ſze nej ſzpraviczao KŠ 1771, 496; I ſzpraviczala ſze je modrouſzt KŠ 1771, 36 spravíčeni -a -o opravičen: ſzpravicseni je vu dühi KŠ 1771, 638; I ſzpravicsena je modrouſzt KŠ 1771, 190; Szpravicseni pa [so] zobſztom 'znyegove miloſcse KŠ 1771, 454
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spréjčati se -am se nedov. opravičevati se, zagovarjati se: racsun de ti dati, kak ſze ſcsés ſzprejcsati KM 1783, 284; Kak bo's ſze ſzprejcsala za tvoje 'ſivlejnye KM 1783, 255; Ananiás ſze je oprvics ſzprejcsao KM 1796, 125; Gdabi pa Boug nyidva kárao, ſzprejcsala ſzta ſze KM 1796, 7; Gda bi ſze Peter ſzprejcsao KM 1790, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spremenìti se -ím se dov. spremeniti se: kak odetel, je premenés, i ona sze szpremenijo TA 1848, 83 spremènjeni -a -o spremenjen: Znaménje tomi betegi je spremenjeni glás AI 1878, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spremènjati se -am se dov. spremeniti se: Tecsasz sze je na Vogerszkom vsze szpremenyalo KOJ 1848, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spréšati se -am se dov. stisniti se v stiskalnici: sád, z šteroga se spreša tak imenüvani laški oli AI 1878, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sprevèsti se -véjm se dov. prevzeti se, postati domišljav: naj ſze ne ſzprevejm KM 1783, 68; Naj sze neszprevêm nigdár KAJ 1848, 242; Merkaj, da ſze Vu dobrouti ne ſzprevejs BKM 1789, 440; Ne ſzprevej ſze, csi ſzi ſzrecsen KM 1790, 16; Dabi po vasoj vouli slo, Hitro bi ſze ſzprevedli BKM 1789, 250; Kumaniánci szo sze pa na teliko szprevedli, da szo sze popoganili KOJ 1848, 40; Nasih szlovenszkih lutheránov fararje szo sze tüdi szprevedli KOJ 1914, 139
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spúntati se -am se dov. upreti se: vsze sze je prouti Magyarom szpúntalo KOJ 1848, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sramežlǘvati se -ǘjem se nedov. sramovati se: Szégenyleni; szrámbiti, szrameslüvati sze KOJ 1833, 173; Vu ſzpouvidi ſze niksega zroka ne mamo ſzrame'slüvati KMK 1780, 77; Szrame'zlüvati sze morejo vszi, ki iscsejo düso mojo pogübiti TA 1848, 33; Ár, ki ſze ſzrameslüje mené, toga ſze i Szin cslovecsi ſzrameslüvao bode KŠ 1771, 198; ki sze mené pred lüdmi szrame'slüje, veli Jezus KOJ 1845, 24; Kákſi záto ſzád ſzte meli teda tejh, nad kejmi ſze zdaj ſzrame'zlüjete KŠ 1771, 460; Szrameslüjte ſze grejsniczi BKM 1789, 86; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; i nebom sze szrame'zlüvao TA 1848, 100; i lancza mojega ſzeje nej ſzrameslüvala KŠ 1771, 647
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sramǘvati se -ǘjem se nedov. sramovati se: da szo sze lutheránszki fararje mogli szramüvati celou pred szvojimi KOJ 1914, 150
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stàrati se -am se nedov. skrbeti: I ka ſze ne ſztáram BKM 1789, 425; Ne sztaram sze jaz za nyega AIN 1876, br. 9, 5; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Farar kaibiſze ſztárau za nyo TF 1715, 5; Zakâ bi ſze ſztárao za tô BRM 1823, 370; Kak dugo bom sze sztarao vu düsi mojoj TA 1848, 10; Vnougi trüd, i 'saloſzt nej me je ſztaralo SŠ 1796, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stràšnoti se -em se dov. prestrašiti se: Kak bi ſze mi neſztrasnoli BRM 1823, 444
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stréjzniti se -im se dov. strezniti se, postati bolj razsoden: I ſztrejznili bi ſze zvraj'zi mrej'z vlovleni od nyega KŠ 1771, 649 stréjznjeni -a -o streznjen: Ar csi ſzo oni, ki ſzo ſzprávde, örocsniczke, ſztrejznyena je vöra KŠ 1771, 455
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
str̀snoti se -em se dov. zdrzniti se, prestrašiti: Sztrſznem ſze 'ze vecs gresiti BRM 1823, 45; Sztrsznes sze hüdô csiniti KAJ 1848, 181; Nesztrszne sze grêhov ménsi KAJ 1848, 250; sztrszne sze nad nyimi vszáki, ki je vido bode TA 1848, 50; I vidôcsi tô ti pravicsni, sztrsznejo sze TA 1848, 42; Sztrſzno ſze i dvojécsi BKM 1789, 121; i vidoucsi, ka ſze znamejnya godijo, ſztrſzno ſze je KŠ 1771, 365; taki ſze je ſztrſzno Dávid KM 1796, 62; I ſztrſznoloſze je lüſztvo KŠ 1771, 39; ſztrſznoli ſzo ſze pa vſzi KŠ 1771, 344; Vodé, takáj i globocsine szo sze sztrsznole TA 1848, 62; Vszi moji nepriátelje sze naj sztrsznejo TA 1848, 6; Sto je, ki ſze ne bi ſztrszno KM 1783, 239
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súžiti se -im se nedov. solziti se, jokati se: Bôg je tô zravnao, zakâ ſze tak ſzú'zis BRM 1823, 225
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svajüvàti se -ǜjem se nedov. prepirati se: Po souli nej ali z-kém sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Erdélszko, gde szo sze Poglavárje szvajüvali KOJ 1848, 94 svajüvajóči -a -e prepirajoč se: Oni svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svetlìti se -ím se nedov. bleščati se, sijati: Ragyogni; szvetliti, lesznoti, lescsiti sze KOJ 1833, 170; Gde ſze Ti v-diki ſzvetlis BRM 1823, 283; Tam, gde ſze verni ſzvetlijo BRM 1823, 228 svetléči -a -e svetlikajoč se, bleščeč: Keliko zvêzd szvetlécsi Plava KAJ 1848, 391
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šàrcati se -am se nedov. odkupiti se: Z-ſzrebrom, ni z-zlátom ſze niscse 'snyom sarczati nemore SŠ 1796, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šègati se -am se nedov. šaliti se, norčevati se: Pred lückimi sze tak segajo, ka cslovecsa vlaszé prebodnejo AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šétati se -am se nedov. sprehajati se: Gda bi ſze po czintori ednouk séto BKM 1789, 433; Obimali ſzo me, Z-menov ſze sétali SIZ 1807, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šìkati se -am se nedov. 1. spodobiti se, biti primeren: Oh! kak ſze lepou eſzi ſika, ka je pokouro cſinécsi Dávid pravo KM 1796, 65; Kak sze sika po návadi, Pijmo vszem na zdravico AIP 1876, br. 1, 1 2. nanašati se, ustrezati: Obcsinszkoimé, stero sze sika na vszákse ednoga plemena oszobo AIN 1876, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
širìti se -ím se nedov. širiti se: med lutheránmi sze je grehota tak sirila KOJ 1845, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škalìti se -ím se nedov. drsati se: gda sze na lédi skalimo KAJ 1870, 60; Zmênya, skali sze na lédi KAJ 1870, 18; po snejgi .. sani se ponyem škalijo BJ 1886, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
špìčiti se -im se nedov. nastopati proti komu, upirati se: Szamo cslovek te ſzluga Tvoj, Sze prôti Tebi spicsi BRM 1823, 186
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
štǜkati se -am se nedov. prepirati se: Stevan ſtüka ſze i pred tanácsom ſze tou'zi KŠ 1771, 357; ka ſze ſtükate med ſzebom, malovörczi KŠ 1771, 53; eſcse ſze moudri zdaj ſtükajo KŠ 1771, 434; Z-vnougimi moudrimi ſzam ſze 'se jaſz ſtükao SIZ 1807, 44; Gúcsao je pa i ſtükao ſze je prouti Grkom SIZ 1807, 369; Ednôk sze je z-pajdásmi szvojimi nad têm trdno stükao KAJ 1870, 82; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53 štükajóuči se -a se -e se prepirajoč se: ſzrcsno je gúcsao viſſe tri mejſzecze ſtükajoucsi ſze 'znyimi KŠ 1771, 400 štǜkavši se -a se -e se prepirajoč se: Gori ſzo pa ſztanoli oni, ki ſzo z-Cziliczie i A'zie, ſtükavſi ſze ſz-Stevanom KŠ 1771, 358
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šumòriti se -im se nedov. razsajati: Zato szerditni Törci páli 'se sumorijo okoli Belgráda KOJ 1848, 55; po stajerszkih mejaj szo pacs 'se jako sumorili lutheránje KOJ 1914, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šúriti se -im se nedov. prizadevati si: O'sébet súrila sze je vogerszko Králesztvo nyemi tak osztanoviti KOJ 1848, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tákočáriti se -im se nedov. životariti, prebijati se: Ki vsze tô má, on sze tákocsári KAJ 1870, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tá pelàti se ~ pèlam se nedov. peljati se, voziti se: Ovo i ládje, dönok ſze od málicskoga veſzla tá pelajo KŠ 1771, 750
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
táposüšìti se -ím se dov. posušiti se, usahniti: Či dugo nega deža, se sehanye ino travine táposühšijo BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tíkati se tíčem se nedov. prizadevati: Jaj zevſze ſztáni meni, Kak ſze 'zalost ticse, Vu tejli i vu düsi BKM 1789, 192
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tìskati se -am se nedov. stiskati se: I v-sôlo sze tiszka kocsis KAJ 1870, 37; i tak sze drot med skárje tiszka AIP 1876, br. 9, 6; Prigoudilo ſze je pa, gda bi ſze lüſztvo tiſzkalo knyemi KŠ 1771, 179; Vu vilicaj sze je vsze bole tiszkalo vnôgo lüdsztvo KAJ 1870, 117; dekle szo sze k-moskim gdebodi neszrámno tiszkale KOJ 1845, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tivárišivati se -ijem se nedov. družiti se: Na keliko ſze zocsiveſznimi grejsniki moremo tiváriſivati KŠ 1771, 498
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trǘditi se tudi tridìti se tudi trdìti se -im se nedov. truditi se, prizadevati si: Fáradni, fáradozni; trüditi sze KOJ 1833, 156; Trüdim ſze za koj pozno KŠ 1754, 268; geto ſze vſzáki noucs, dén trüdi KŠ 1754, 5a; Bláj'zen je, ki ſze tridi BKM 1789, 258; jedrno ſze trüdi SIZ 1807, 10; Vszaki, ki sze trdi AIP 1876, br. 9, 1; nego ſze vu pobo'sni delaj trdimo KMK 1780, 48; Ki ſze natom placſnom douli tridimo BKM 1789, 333; trüdimo ſze za nyé SŠ 1796, 95; vſzi, ki ſze tridite KŠ 1771, 37; Lovci se dosta trüdijo AI 1878, 16; Goſzpodne, ne trüdi ſze KŠ 1771, 187; za méne ſzi ſze trüdo KŠ 1754, 237; za iména mojega volo ſzi ſze tridio KŠ 1771, 769; Ar ſzi ſze tridijo BKM 1789, 243; ſze je doſzta tridio KŠ 1771, 260; Dén, noucs ſze je trdio KM 1796, 23; ki sze neprehenyano trdio AI 1875, br. 1, 8; Mati sze trüdila szlédnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 7; Nyidva sta se vnogo trüdila BJ 1886, 10 trǘditi -im utrujati, mučiti: trüdis me ſztvojmi nepravicsnoſztmi KŠ 1754, 216; zakaj tridis Vucsitela KŠ 1771, 117; ali kak koli szi mislênye trüdi, ne more AI 1875, kaz. br. 1; ne trüdi vucsitela KŠ 1771, 196; detinſztvo nej me je trüdilo SŠ 1796, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tǘliti se -im se nedov. skrivaj, neopazno hoditi: Lisica se za mládimi závci tüli BJ 1886, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
túžüvati se -üjem se nedov. pritoževati se, tožiti: Dönok ſze ne tú'züjem BRM 1823, 252
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
váditi se -im se nedov. privajati se: da je lepse na mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
včàkati se včákam se dov. dočakati: nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Té sze má miloscse vcsakati KAJ 1848, 174; On ſze vcsáka dobrôt vnôgi BRM 1823, 131; i 1000 let se včáka AI 1878, 46; Tak ſze obdarüjte, Miloscse vcsákate BRM 1823, 394; protivnika ſze vcsákaio SM 1747, 85; Protivnika ſze vcsákajo BKM 1789, 339; Dobrôt ſze vcsákajo BRM 1823, 6; da szo kumaj vcsakale nedele KOJ 1845, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
včèdniti se -im se dov. spametovati se: vszáki sze tô'zi, ka je znorjen, nemre sze vcsedniti AIP 1876, br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vdàti se vdám se dov. podati se, primeren biti: Naj ga, kak ſze vdá Cseſztnikom, Pomágajo BRM 1823, 410; Od Vszákoga zvedávati, kama ide, sze nevdá KOJ 1845, 29; Fararje, sterim bi sze bole vdálo, da bi szvinyárje bili KOJ 1845, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vdínjati se -am se nedov. udinjati se: Ki sze nájmenye na eden mêszec gvisno delo opraviti nikákomi vdinya AIP 1876, br. 1, 2; Vszako dr'sincse sze je tak v szlü'sbo vdinyalo KOJ (1914), 110 vdínjani -a -o 1. uslužben: Nikelike szo vdinyani vucsiteo, mlájsom v-soli povedali KOJ 1845, 22 2. dodeljen, odmerjen: Tákse szprávlanye, v-sterom gvisno vdinyano vrêmen nê vöpovêdano, ne valá AIP 1876, br. 1, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vdobrovòliti se -im se dov. zadovoljiti se: Dolenczom, v-kom szo oni vdobrovolili KOJ 1848, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vdrǘžbiti se -im se dov. kultivirati se: Komaj je zacsnila nasa Szlovensina vdrü'sbiti sze KOJ (1914), 129
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vèriti se -im se nedov. prisegati, zaklinjati se: Obá szta sze oupravno verila Zápoli KOJ 1848, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vgostìti se -ím se dov. zgostiti se: I ercsés, Meglé sze vgosztijo KAJ 1848, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vhladìti se -ím se dov. ohladiti se: nego po malom sze szprehájaj prvle, i vhládi KOJ 1845, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vijóč se -a se -e se prid. vijoč se: Gda bi pred nyimi dim visziko sze vijocs KOJ (1914), 129
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vjàviti se -im se dov. razodeti se: vonom dnévi, vſterom ſze Szin cslovecsi vjávi KŠ 1771, 230; Szebé 'zivoga vjavi Kriſztus BKM 1789, 109; Ka sze vjavi z toga, da je prisao k Szlovenom KOJ (1914), 99; Od niki pa, kaj ſze je Eliás vjavo KŠ 1771, 197; Ponizno ſze vjavio BRM 1823, 2; Szvojim vucsenikom ſze je ſzám vjavo BKM 1789, 95; Bo'za rejcs ſze je vjávila BKM 1789, 5; Miloscsa Bo'za ſze je vjavila BRM 1823, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vjedinávati se -am se nedov. združevati se: Ravnaj me, da ſze Sz-Tebom vjedinávam BRM 1823, 462; Sz-tebom sze jasz vjedinávam KAJ 1848, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vjedíniti se -im se dov. zediniti se, združiti se: i ti ſzi ſze 'znyouv vjedino za vekke KŠ 1754, 238; Vjedino ſze je zcslovekom BKM 1789, 26 vjedínjeni -a -o zedinjen, združen: Szkrühom i zvinom vjedinyeno KŠ 1754, 204; bojdte pa vjedinyeni vednoj pámeti KŠ 1771, 491
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vjedinóuti se -ém se dov. združiti se: Ka ſze je Bo'za natúra tak vjedinoula KŠ 1754, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vklánjati se -am se nedov. klanjati se: Velikásom sze je vnou'salo szlabim 'senszkam sze vklányati KOJ 1848, 47; baráta, steri sze je v Sárvári tak dugo szladkáro i vklányao KOJ (1914), 117; Bo'se! tebi sze vklányamo KOJ 1845, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkoupìti se -ím se dov. skopiti se: i jeſzo vkopleni, ki ſzo ſze ſzami vkoupili za volo králeſztva nebeſzkoga KŠ 1771, 62 vkòpleni -a -o skopljen: I ovo eden mou'z Csrnkavecz vkopleni KŠ 1771, 366; Ár jeſzo vkopleni, ki ſzo ſze zmatere utrobe tak poroudili KŠ 1771, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkràjpotočìti se -ím se dov. umakniti se: Naſzlêdnye ſze vkraj potocsis, Nezdr'zis BRM 1823, 299
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkràvrnóuti se -ém se dov. odvrniti se: Da sze od grêhov vkrâvrném KAJ 1848, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpmenjávati se -am se nedov. zamenjevati se: Cs, cz, litere sze vcsászi vküpmenyávajo z-literami ts, tz KOJ 1833, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpnačréditi se -im se dov. zbrati se: Na tô szo sze törki vküpnacsrêdili AIP 1876, br. 6, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpnavíjati se -am se nedov. zbirati se: Medtemtoga szo sze zacsnili vküpnavijati tiszti obláczke KOJ (1914), 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜppistìti se -ím se dov. spustiti se, podati se: Ali ſteri kráo idoucsi ſze vküp piſzti zdrügim králom vu boj KŠ 1771, 221
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜppočìti se -póčim se dov. spopasti se: Amurát z-Magyarmi sze vküppocsi KOJ 1848, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜp podréjti se ~ -derém se dov. podreti se: i taki ſzo ſze varaske báſte okolivrat doli porüsile, i tak vküp poudrle KM 1796, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpslíšiti se -im se nedov. tikati, zadevati: Dugôcse mertük sze stücov vküpszlisi AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpsložìti se -slòžim se dov. združiti se: náj sze moje szrcé tém le'sej vküpszlo'si z-szrczom mojega Jezusa KOJ 1845, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpsǘnoti se -em se dov. sesuti se, zrušiti se: te je tresznolo i hi'za sze zvéksega vküpszünola AIP 1876, br. 10, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜptopìti se -ím se dov. združiti se: Tisza Kálmán szvojim sztránom sze právim sztránom vküptôpo AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜp vodìti se ~ vòdim se nedov. hoditi skupaj: Ki ſzo Vlejpom gvanti kak vu czvejti, ſzo ſze vküp vodili BKM 1789, 450
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜp vzéti se ~ vzèmem se dov. združiti se: Tiváriſtvo, po ſterom mou's, i 'Sena, pouleg réda ſze vküp vzemeta KMK 1780, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜpzapréti se -ém se dov. zapreti se: Sznene ocsi ſze vküp zapréjo KŠ 1754, 250; Sznene ocsi ſze vküp zapréjo BKM 1789, 365; ali rô'za sze 'ze vküpzaprêla AIP 1876, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vkǜp zlámati se ~ -am se nedov. zlomiti se: i pota ſze je vküp zlámala KŠ 1771, 114
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vládüvati se -üjem se nedov. tekmovati, boriti se: ki je batriven 'znyim sze vládüvati za od kralice doblen vênec AI 1875, br. 1, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vlàgati se -am se nedov. legati: Znám, 'zaloſzt ſze vtébe vlága BKM 1789, 324
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vnóužati se -am se nedov. ne ljubiti se, upirati se: ter ſze nyim vnouſa TF 1715, 4; kmetovje, sterim sze vnou'sa na Markovo priti KOJ 1845, 104; i csi sze nyim tá vnou'sa iti KOJ 1848, 108; Zakaj bi ſze tebi moja grejsna düsa Vnou'salo trpeti KM 1783, 258; Materam sze je vnou'salo pogousztoma hi'se vobejliti KOJ 1845, 15; Privini sze je nej vnou'salo tüdi Szlovene pohoditi KOJ (1914), 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ genòti se ~ gènem se dov. ganiti se, oddaljiti se: Dáj mi, da ſze vö ne genem Nigdár zmiloscse tvoje BKM 1789, 221
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vògnoti se -em se dov. ogniti se: zánke, sterih sze on denok szrecsno vogne KOJ 1848, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vojsküvàti se -ǘjem se nedov. vojskovati se, bojevati se: Ova geto ſze more vojſzküvati prouti vrági KŠ 1754, 130; Prouti Tiruſi i Sidoni ſze ſzcsé vojſzküvati KŠ 1771, 378; Kolman je stimao, kâ sze 'znyim vu tom niscse nemore vojszküvati KAJ 1870, 82; Za náſz ſze voiſzküie kral vſzei SM 1747, 79; Sto ſze vojſzküje na laſztivnoj ſzvojoj plácsi gda ſté KŠ 1771, 506; ſze Prouti vrági vojſzküjemo BKM 1789, 6; Za té ſze vojſzküjejo BKM 1789, 106; Vojszküj ſze ſzám ti za tvojo decſiczo BKM 1789, 330; Herodes, ka bi ſze vojſzküvao ſz-Tirusánczami KŠ 1771, 380; ſzlugi moji bi ſze vojſzküvali KŠ 1771, 327; pren. Dáj mi mouce Gyedrno ſze vojſzküvati BKM 1789, 398; gda ſze Vojszküjem BKM 1789, 420; Bojdi kre méne, gda ſze Vojſzküjem SŠ 1796, 10; dönok ſze pouleg tejla ne vojſzküjemo KŠ 1771, 545; naj ſze vojſzküjete za ednouk dáno voro KŠ 1771, 758; od telovni 'zél ſtere ſze vojſzküjejo prouti vöri KŠ 1771, 706; Gda ſze vojſzküvao bom z-ſzmrtjom SŠ 1796, 162 vojsküvajóuči -a -e vojskujoč se: Kakda ſze escse zové ta Vojſzküvajoucsa KŠ 1754, 130; i Archippi znami vojſzküvajoucsemi KŠ 1771, 665; pren. Na vojſzküvajoucso (cerkev) KŠ 1754, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀kadìti se -ím se nedov. kaditi se, izparevati: szopout (szpár), steri sze rad zémle vökadi KOJ 1845, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ napóutiti se ~ -im se dov. napotiti se, odpraviti se: Ali prvle, liki ſzo ſze vö napoutili z-Egyptoma 'Sidovje KM 1796, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀n prelíti se ~ -ijém se dov. preliti se: kerv, ktera ſze za váſz vön prelie SM 1747, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀n zčìstiti se ~ -im se dov. očistiti se: ino ſze vön zcſiſzti hamicſiha SM 1747, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀obéliti se -im se dov. pobeliti se: i hi'ze sze vöobêlijo KAJ 1870, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀podréti se -derém se dov. podreti se: edno velko drêvo sze vöpôdrlo AIP 1876, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀popàščiti se -páščim se dov. pohiteti: taki szo sze pandurje i birôv vöpopascsili AIP 1876, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀popràviti se -právim se dov. popraviti se: kataszterszko delo sze more vöpopraviti AI 1875, br. 2, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ prestìrati se ~ -am se nedov. razprostirati se, širiti se: Ár ſze nyega miloſcsa, Dalecs vö preſztira BKM 1789, 218
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀prosìti se -pròsim se nedov. prositi: Či je tebi vöidti potrêbno, se je tebi vöprositi dostojno BJ 1886, 5; z-podignyenov deszniczov sze more vö prosziti KOJ 1845, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ selìti se ~ sèlim se nedov. seliti se: ali ſzmo vtejli prebivajoucsi, ali ſze pa vö ſzelimo KŠ 1771, 536
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀síliti se -im se nedov. siliti: pa te sze poszlanci na dveri vöszilijo AIP 1876, br. 5, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀spíšati se -am se nedov. izpuščati: da szo sze nyim po vimeni mozoli vöszpisali KOJ 1845, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀sprázniti se -im se dov. izvzeti: Kriſztus, da ſze je vö ſzprázno ſzvoje pravicze KŠ 1771, 663
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀sǘnoti se -em se dov. naskočiti, pritisniti: Teda sze z szvojimi vitézi nad vráta vöszüne KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀topìti se -ím se dov. stopiti se, izločiti: i li sze vu velikom ognyi má 'z-nyé vötopiti KAJ 1870, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ trošìti se ~ tròšim se nedov. razdajati se: Jaſz bom pa rad troſo i vö bom ſze troſo za düſe vaſe KŠ 1771, 551
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀vláčiti se -im se dov. izvlačiti se: i na csigi (z-sterov sze medina vövlácsi) KAJ 1870, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ vléjvati se ~ -am se nedov. izlivati se: Nego csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ vrnóuti se ~ -ém se dov. povrniti se: Sztvoji grejhov da ſze ti vö ne vernés BKM 1789, 199
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀zbrǘsiti se -im se dov. izbrusiti se, obrusiti se: nyega velke splajüte sze malo vözbrüszijo KAJ 1870, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ zeselìti se ~ -sèlim se dov. izseliti se, iti: Vüpamo ſze pa i ſcsémo ſze bole vö zeſzeliti ztejla KŠ 1771, 536
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ zglìhati se ~ -am se dov. pogoditi se, poravnati se: ka szo sze 1867-om leti záto znami vözglihali AIP 1876, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀ zgúčati se ~ -ím se dov. izgovoriti se: dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀znaméniti se -im se dov. določiti: moro dácso na tiszti dén notri plácsati, gda sze tô vöznaméni AIP 1876, br. 4, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀zoselìti se -sèlim se dov. izseliti se: zdaj szo sze denok vszi lutheránje vözoszelili z sztáre hi'se KOJ (1914), 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 598 zadetkov.