kotel -tla m kotel: je bil v'en vreli kotu tož. ed. s'kozhu ǀ ſo bily poſtavili ven ureli kotu tož. ed. ojla ǀ Eny ſe puſte vrelim kotli mest. ed. kuhat, kakor Epimachus ǀ Vitus ſe pusti v'kotli mest. ed. kuhat ǀ bodo ti kotli im. mn. v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali ǀ de bi bily vmadesheni kakor kotili im. mn., v'katerih shivini kuhate ǀ Oh! Oh! Oh! kulikain takushnih kotlu rod. mn. ǀ kotle tož. mn. v'kuhini nuzaio, ſo vſy vmasani, oſmojeni ǀ v' vrelih kotlah mest. mn. je sapovedal kuhat ǀ v'mej kotli or. mn., kateri ſo s'te zherne kotlovine < pslovan. *kotьlъ̏ ← germ. *katila- ‛kotel’ ← lat. catillus ‛skledica, posodica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.