ravno1 prisl. 1. zelo: Aubè kaku je meni ramnu teshku ǀ Jeſt rauminu ſim reshalen ǀ ty kateri hozheo tebe vshivat, morio raumnu veliku poprej terpeti 2. natanko: Kateri bo raumnu gledal slednu moje diajne, inu miſſu Zapis rauminu vsebuje hiperkorektni -i-. Soglasniška skupina -mn- je nastala po asimilaciji iz -vn-, prim. pri Kastelec-Vorencu ramnu, ṡlú ſtar ‛veterinus’, pri Gutsmannu ramnu ‛eben, recht’. Za zapis pod drugim pomenom bi bilo mogoče nastaviti tudi člen. s pomenom ‛ravno, prav’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ravno2 člen. ravno, prav: Raunu letu je djal Bug tudi pruti Iſaiu Preroku ǀ raunu takrat, kadar Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi ǀ raunu taku tudi kershenikom nezh nepomaga prava vera, aku nijmaoio dbra della ǀ della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ raunu kakor ta ogin resvetli, vshgè, inu szhisti, taku ſtury gnada S. Duha ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. bom iskasal ǀ G: Bug bode pruti nam ſe iskasal kakor mi pruti njemu, inu naſhimu raun blishnimu ǀ ravnus'taisto visho zhlovik je shtrajfan ǀ Jeſt premishlujem, kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm Tronu, ter de mene ramnu gleda O zapisu ramnu glej → ravno1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.