se1 sebe zaim. se:
Bug ſam od ſebe rod. je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ sid ſam od sebe rod. ſe podere ǀ kosho s'ſebe rod. terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ ſam ſebi daj. pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ sdaj vſe ludy vabi k' sebi daj. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi daj. perpuſtil ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi daj. ǀ je to nasramno sheno k'sebi daj. vabu ǀ nam je ſapovedal skuſi taiſte si daj. ſadobiti gnado Boshjo ǀ suoje s: noge ſi daj. je pustil perbiti na Chrish ǀ Bonifacius ſj daj. pusti ta restajeni sviniz v'usta liti ǀ Sam ſebe tož. sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali ǀ on tebe shtima tulikain kakor ſam sebe tož. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe +tož. potegneio ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe tož. poſtavi ǀ vſe try pred ſe tož. poklizhe ǀ blagu ſo sa ſe tož. ohranili ǀ dolge teh vboſih je naſe +tož. vſela ǀ Gospodar nimà li ſam ſaſſe +tož. skerbejti ǀ jeſt skerbim ſam ſabe +tož., inu sa mojo hisho, nej vſakateri sa ſebe +tož. skerbj, inu sa te ſvoje (III, 529) ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi mest. ǀ leta novu rojena Diviza je v'ſebi mest. imela vſe s. zhednosti ǀ Vy moshje ſodite ſamy poſebi +mest. ǀ verujesh de strup vſebi +mest. ima ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo or. poshgala, inu konzhala ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò or. nepuſtè ǀ Kamarkuli je shal sa Sabo or. je jo puſtil pelati ǀ s'ſabo or. je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ ſi ſabo or. perneſe gnado Boshjo ǀ kadar pred ſobo or. ed. vidi miſo polno slatkijh shpijsh ǀ leta ſa ſabor or. ed. je bil en takershen ſmrad puſtil Zapis ſabe je treba najverjetneje razumeti kot tiskarsko napako namesto sa ſebe.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
se2 prosti glagolski morfem se:
ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda ǀ s'lufta se doli ſpustj ǀ Poprej kakor mres pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ de ſi puſtè ludje sapelati od teh semelskih rezhy ǀ Kateri ſeſo pobulshali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se:
greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bati se bojim se nedov. bati se:
tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojevati se nedov. bojevati se:
ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati nedol. (I/1, 152) ǀ gredò pyanzhovat, ſe boyovati namen., shelmarie, inu loterie tribat (V, 76) ǀ ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala del. dv. m (II, 61)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
braniti -im nedov. braniti:
Bogina te lepote je tekla branit namen. Adonida, Boga te lubesni ǀ Ta nepametna shivina doij, redij, skerbi, inu zhuje ter brani 3. ed. ſvoje mlade ǀ v'vſe nevarnosti ſe poda, yh sherma, inu brani 3. ed. ǀ Pomagajtemi, branitème vel. 2. mn.+ moj ozha hozhe mene vbyti ǀ kateri veliku lejt je branil del. ed. m Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Angeli ſo shirmali, branili del. mn. m, inu pomagali timu shlahtnimu Rodu braniti se braniti se:
Leta ſe ſazhne branit nedol., inu sgovariat ǀ ſe branio 3. mn. nervezh kar morio pred ſmertio ǀ gledaj dobru, braniſe vel. 2. ed. ſtonovitnu ǀ leta ſe je branila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bratiti se nedov. bratiti se, družiti se:
Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil del. ed. m (I/1, 22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cediti se -i se nedov. cediti se:
sline mu ſe sazhneo ziditi nedol. ǀ de moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy 3. ed. ǀ she mleku ſe ym is uſt zidj 3. ed. ǀ ſe je zidil del. ed. m méd te prave andohti ǀ mèd ſe je is taiſte cidil del. ed. m ǀ njemu ſe ſò sline zidile del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati:
lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj.
mučiti se z namenom pridobiti:
Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čuditi se -im se nedov. čuditi se:
ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dajati -am/-em nedov. dajati:
na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se:
v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati:
hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati:
Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delati -am nedov. 1. delati:
kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati:
ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se:
jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati:
Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se:
vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati:
je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
disputirati nedov. disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih):
ſe nespodobi ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat nedol. ǀ de bi s' Catharino od vere disputerali del. mn. m disputirati se disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih):
ſe bosh mogla disputerat nedol. noter v' Tempelni ǀ enkrat Copres na ſrejd plaza ſe je disputeral del. ed. m shnimi od vere ← nem. disputieren ← lat. disputāre ‛razpravljati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopolniti -im dov. izpolniti:
kateri ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti nedol. ǀ zhe ſe bomò sgovariali, inu odnashali volo Boshjo dopolnit nedol., gorje bo nam ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo Boshjo dopolnesh 2. ed. ǀ s'kuſi ſvojo ſuſebno gnado omezhij, de njegovo S. Volo dopolni 3. ed. ǀ de shelje vashiga meſſa dopolnite 2. mn. ǀ kateri volo Boshio dopolneio 3. mn. pravo modruſt imaio ǀ Kir S. Vincentius Ferrerius saſtopi te erbe, kateri nedopolnio +3. mn. Teſtament teh mertvih ǀ dopolnite vel. 2. mn. vasho oblubo ǀ nebosh volo tvojga golufniga meſsa dopolnil del. ed. m, ampak volo Boshjo ǀ katera je vſeleje naſho pejſsim pejla, inu nasho volo dopolnila del. ed. ž ǀ vuprasha aku ſo dopolnili del. mn. m Kar ijm je bilu sapovedanu od Kraila ǀ naſs bo obvarval, zhe vaſho oblubo bote dopolnili del. mn. m dopolniti se zgoditi se:
sa volo tiga ſe bo nad vamy dopolnilu del. ed. s, kar S. Duh pravi ǀ de ſe je dopolnilu del. ed. s nad Ranzo Nem. kar je S. Auguſtinus djal ǀ Ah Bug hotu! de bi ſe letu nedopolnilu +del. ed. s ǀ ſaine ſe ſo dopolnile del. mn. ž ǀ nijh oblube ſe ſo dopolnjle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotekniti -taknem dov. dotakniti se:
Sakai taiſto Svetinio vſakateri Angel je hotel dotekniti nedol. ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil del. ed. m vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila del. ed. ž taiſte glide, kateri ſo njega boleli ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili del. mn. m, vaſs bo sabolelu dotekniti se dotakniti se:
Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste shene dotekniti nedol. ǀ njegoviga ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti nedol. ǀ Ti neresdrashish pſa, de bi tebe nevujedil, ſe nedotaknesh +2. ed. kazhe de bi tebe neupizhila ǀ s' kunſtio ſe dotakne 3. ed. shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ ſe datakne 3. ed. s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ de ſi lih najde jagnata bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne +3. ed. ǀ ſe yh dotaknejo 3. mn., ter ſe opezhejo ǀ ſe je bil Lune doteknil del. ed. m ǀ zhe en ptvij zhlovek ſe bo tiga offra doteknu del. ed. s, de bo umerl ǀ Kakor ſe je bila doteknila del. ed. ž Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra doteknilu del. ed. s, bò posvezhenu ǀ bolniki ſe ſò njega kute doteknili del. mn. m ǀ krotke ſo ratale … edin tiga drugiga ſe nej ſò doteknile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dreti se derem se nedov. dreti se, vpiti:
de bi vſe ſe derle del. mn. ž, inu shrajale (I/2, 60)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
družiti se nedov. družiti se:
golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit nedol., temuzh s' ſvoym tovarsham (II, 166)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držati -im nedov. 1. držati:
ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati:
Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati:
Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti:
My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti:
nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje:
aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati:
Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti:
kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
faržmagati se -a se
nedov. → fržmagati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fehtati se nedov. boriti se:
Tudi berem od Scipiona Affrikanskiga, de leta po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat, inu ſekat, kakor de bi s'ſaurashnikom ſe fehtal del. ed. m (I/1, 190) ← nem. fechten < srvnem. vëhten ‛boriti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
flisati se -am se nedov. truditi se:
Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fopati nedov. goljufati, varati:
tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat nedol. je preveliku ǀ Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal del. ed. m fopati se šaliti se:
Nej zhaſs vezh ſe fopat nedol., inu shalit ǀ Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal del. ed. m dokler Leſiza je bila utonila ← nem. foppen ‛nahecati, nalagáti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frdamati -am dov. pogubiti:
lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat nedol., inu v'naſho oblast yh dati ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti Boga reshalit, inu dusho fardamat nedol. ǀ ſamy ſebe ſodio, inu fardamaio 3. mn. ǀ satorai ga je bil fardamal del. ed. m frdamati se pogubiti se:
veliku vezh karsheniku ſe hozhe fardamat nedol., Kakor isvelizhat ǀ vmeriesh, inu de vekoma ſe fardamash 2. ed. ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama 3. ed. sakaj faush mero imaio ǀ blagu nej urshoh de ty bogati ſe fardamaio 3. mn. ǀ Kupzy ſe fardamajo 3. mn., sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Ozha nebeſhki bi hotel de bi nihdar obeden ſe nefardamal +del. ed. m ǀ veliku vezh ludy bi ſe fardamalu del. ed. s ǀ de bi ſe pobulshali, spokorili, inu isvelizheli, inu nikar fardamali del. mn. m ǀ dushe, katere bi ſe nihdar nafardamale +del. mn. ž ← nem. verdammen ‛strogo soditi’ < srvnem. verdamnen ← lat. damnāre ‛soditi, obsoditi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frišati nedov. osveževati:
vaſs ſim grel s'ogniam moje lubesni, vaſs frishal del. ed. m s'roſso moje gnade (II, 26) frišati se osveževati se:
gre ven pungrad ſe frishat namen. (V, 155) → frišen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fržmagati se -a se nedov. za malo se zdeti:
od tot tudi tebi ſe ima farshmagat nedol. shivinsku dellat, inu shivejti (I/2, 26) ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga 3. ed. dellu suojh hlapzu opraulat (I/2, 26) ǀ letu ſe je mozhnu Namanu farshmagalu del. ed. m ſapovej Kozhio nasaj oberniti (I/2, 61) ← srvnem. versmæhen ‛zaničevati, zavračati, odklanjati, za malo se zdeti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gajžlati -am nedov. bičati, tudi metaforično
kaznovati:
greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat nedol. ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali gaishlat namen. ǀ ti nas s' leto teshko shibo gaishlash 2. ed. ǀ skusi naſs ſtrashish, nam shugash, inu gajshlash 2. ed. ǀ Bug gajshla 3. ed. s'temy shtrajfingi ǀ pres vſe milosti ſvoj podversheni folk gaishla 3. ed., inu ſtrajfa ǀ nej Turshka muzh, katera nas premaga, inu gaisla 3. ed. ǀ shiba te kuge vſe krishim gajsla 3. ed. ǀ grehi ſo gajshle is katerimi Christuſa gajshlamo 1. mn., inu martramo ǀ vener ony obeniga negajshlaio +3. mn. ǀ sdaj Angeli neshtrajfujeio, negajshleio +3. mn., inu neubivaio vezh ludy, kakor ſo pred Criſtuſavo ſmertio dellali ǀ bò moja shiba s' katero vas bom gaishlal del. ed. m ǀ Bug bode tebe shtrajfal, inu gajshlal del. ed. m ǀ ga bom gaislal del. ed. m s'shtraifingi ǀ Bug s'shibo ſvoih shtrajfing je gajslal del. ed. m ǀ Heliodora ſta dua Angela britku gajshlala del. dv. m ǀ ſo ſaurashili, pregainali, lovili, ſveſali, gaishlali del. mn. m ǀ Iudy ſo Christuſa gajshlali del. mn. m gajžlati se bičati se:
Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla 3. ed., inu kosho s'ſebe terga ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio, inu gaishlaio 3. mn. ǀ vſe skusi ſe postil, gajshlal del. ed. m, inu jokal ǀ Leta Svetniza vſe te try dni, ſe je poſtila, molila, inu gaishlala del. ed. ž → gajžla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ganiti -nem dov. premakniti:
obedn ga nej mogal is mejſta ganiti nedol. ǀ my bomo leto ganili del. mn. m s' naſho proshno ganiti se premakniti se:
Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti nedol. ǀ s'mejsta ganit nedol. ſe nemore ǀ Sapovejte timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane 3. ed. ǀ on vener ſe is mejſta negane +3. ed. ǀ ſvejsde pak s' meiſta ſe neganeio +3. mn., ampak ſtonovite oſtaneio ǀ cello urro ſe nei ganil del. ed. m is meiſta → geniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gibati -bljem nedov. premikati se, migati:
kumaj je mogal gibat nedol. pod taisto teshavo ǀ je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat nedol., inu ſe obrazhat ǀ Ne gible 3. ed. vezh s'nogami gibati se premikati se:
Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio 3. mn., ter obrazheio ǀ Nebeſſa vſe skuſi ſe gibleio 3. mn. ǀ ſame od ſebe ſe giblejo 3. mn., inu vener nej ſo shive ǀ kumai ſe je gibal del. ed. m, inu dihal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gladiti -im nedov. gladiti, božati:
Sakaj shene sò mazhke nature, mazhika kadar jo gladish 2. ed., inu krotku pruti nij gouorish gladiti se dobrikati se, muckati se:
ona ſe pruti tebi gladi 3. ed., inu krotka iskashe (II, 170)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gledati -am nedov. gledati, paziti:
imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se:
moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak:
Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glihati -am nedov. ravnati, urejati:
en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega, shtrike perpraula, inu gliha 3. ed. (I/1, 41) glihati se primerjati se, biti enak:
Se ti glihash 2. ed. s'tvoim Moſſam (I/1, 12) ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala +del. ed. ž, dokler od eniga ſerza prideta (II, 163) → glih1; pomen povratnoosebnega glihati se ustreza srvnem. sih gelīchen ‛primerjati se’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gmerati se -am se nedov. množiti se:
de ſi lih je taku velika miloſt Boshja, de ſa isvelizhajne nashe ſe gmera 3. ed. ǀ de ſi lih Bug ſa njegove dushe isvelizhajne, taku rekozh ſe je gmeral del. ed. m skuſi Mojſſeſa (V, 52) ← srvnem. gemēhren ‛večati, množiti’; → ugmerati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gnusiti se -im se nedov. gnusiti se:
sazhne prezei tem drugem ſe gnuſſiti nedol. ǀ ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti nedol. ǀ tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi 3. ed. ǀ nam ſe gnuſi 3. ed. ǀ lushti semelski ſe njemu gnuſſé 3. mn. ǀ nyh pogledi, inu misly ſe njemu taku gnusè 3. mn. ǀ ludem ſe je gnuſil del. ed. m ǀ ſe je ludem, inu Bogu gnuſſila del. ed. ž ǀ kuharzam ſe je gnuſſilu del. ed. s ſturiti ǀ ſe ſo njemu gnuſile del. mn. ž, kakor ena ſmerdezha merha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
goditi se -i se nedov. goditi se:
ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi nedol. ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai, kaj ſe letukai godj 3. ed. ǀ taku ſe godi 3. ed., kadar Boga ſa ſvit neuprashaio ǀ Nam ſe vſe drugazhi godij 3. ed., Kakor vy Pater pravite ǀ Taku ſe gody 3. ed. tem greshnim ǀ sdaj tebi hudu ſe hody 3. ed. ǀ Premiſlite Nem. Nem. ali ſe negodj +3. ed. tudi letù ob naſhim zhaſsu ǀ v'takushni vishi bi ſe meni Kriviza godila del. ed. ž ǀ de bi ſe njemu kriviza godilla del. ed. ž ǀ tem pravizhnim ſe je hudu godilu del. ed. s ǀ ſe je obernil ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu del. ed. s ǀ ſtrashne rezhy, katere na taiſti Sodni dan ſe bodo godile del. mn. ž ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila del. mn. s ǀ variteſe Nem. Nem., de bi vam ſe taku negodilu +del. ed. s ǀ Se bodo zhudeſa godila del. mn. s na Sonci inu na luni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gostiti -im nedov. gostiti:
Sindrigellus Littuanski Firsht ſe je tudi dobru puſtil goſtiti nedol. ǀ v'slatih sKledah ga goſti 3. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski folk je en dan goſtil del. ed. m ǀ tiga Nashiga S. Pomozhnika G. Bug ga je goſtil del. ed. m ǀ Marthe inu Madalene vezhkrat bodo mene goſtile del. mn. ž gostiti se gostiti se:
Iobavi otrozi ſe ſo goſtili del. mn. m ǀ de bi priatele obiskali, shnimy ſe goſtili del. mn. m, dobre vole bilij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gravžati -am nedov. gnusiti se:
S. Bogu grausha 3. ed. de s' takorshno offertio, inu preuſetnoſtio v'Cerku pred njega oblizhe pridete gravžati se gnusiti se:
de ſi lih ſe ny grausha 3. ed. ga pogledat ǀ taisti grehi ſe njemu graushajo 3. mn. ǀ taiſti vſy lushti tiga ſvejta ſe grausheio 3. mn. ǀ ſaflikana inu umaſana je hodila, de tem drugem ſe je graushala del. ed. ž ← nem. sich grausen ‛občutiti grozo, vznemirjenje, odpor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
greti1 -ejem nedov. greti:
je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat … ogniu de ga imà greiti nedol. ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty grejti nedol. ǀ ſe ſveitj, greie 3. ed., inu pezhe kakor ogin ǀ je ſapovedal … ogniu, de vaſs greje 3. ed. ǀ ty mlady yh pitaio, inu grejeio 3. mn. ǀ te mlade ſvoje ſtarishi pitaio, yh greiejo 3. mn. … kadar od ſtarosti ſi nemorio pomagat ǀ Grejmo vel. 1. mn. ga s' tem volikam, inu oſselzam s' ogniam naſhe lubesni ǀ vaſs ſim grel del. ed. m s'ogniam moje lubesni greti se greti se:
ſò bily mokri, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grevati -am nedov. žalostiti, žal biti:
Vaſs greva 3. ed. de ſte G: Boga reshalil ǀ Mene greva 3. ed. de ſim Boga reshalil ǀ drugi dan ga glava bolj, de nezh nemore, ga greua 3. ed., de ſe je bil opyanil ǀ aku vaſſ ſpovednik vpoprasha, vaſſ goreva 3. ed., de ſte Boga reshalili ǀ nej ſadoſti, ne s' ſamim jeſikam rezhi, ja, me grava 3. ed., temuzh je potrebnu, de tudi v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish ǀ dajte meni enu ſnamine de vaſſ grevaio 3. mn. vſy vashi grehi grevati se kesati se, obžalovati:
ſe sazhneo grevat nedol. de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli ǀ imajo ſe grevat nedol., inu spokorit ǀ ta zhlovek ſe greua 3. ed., de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei ǀ ona prezej ſe greua 3. ed., inu ſpokorj ǀ gvishnu enkrat ſe bodete grevali del. mn. m ǀ ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali del. mn. m ← srvnem. geriuwen, nem. gereuen ‛obžalovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grimati se -am se nedov. žalostiti se:
shalovati, klogovati, inu ſe grimat nedol. do ſmerti ǀ ſatorai sdiham, inu ſe grimam 1. ed. ǀ Ble ſe grimash 2. ed., kadar sgubish en vinograd, eno nijvo ǀ ti neshalouash, inu ſe negrimash +2. ed. v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ Vna Dekelza … volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka, luby jo sapuſty … ſe joka, grima 3. ed., inu greva, de h'temu je pervolila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate 2. mn., inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj, inu negrimaj +vel. 2. ed. ǀ ta krajl ſe je grimal del. ed. m, inu shalval ǀ te dobre, inu bogaboyezhe bi ſe jokale, inu grimale del. mn. ž ← nem. grimmen ‛jeziti’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe grimati ‛cruciari’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gvantati -am nedov. oblačiti:
ſe pofliſash offertnu tvoje telu guantat nedol. ǀ Inu vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti, gvantat nedol. ǀ s'ſnegam gvanta 3. ed. ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha ǀ Gdu tebe guanta 3. ed., inu shpisha ǀ terbei de imà kakorshniga prjatela, de taiſto taku guanda 3. ed. ǀ ym ie almoshno poshilal, guantal del. ed. m ǀ uni bo ſvojo loterzo guantau del. ed. m ǀ ony ſo … veliku lejt vaſs redili, inu guantali del. mn. m gvantati se oblačiti se:
katiri hozheo zerat, inu ſe guantat nedol. kakor Gospada ǀ s'dreviom ſe guantate 2. mn. kakor vaſh ozha Adam ǀ de bi vy dobru shiveli, pyli, jeidli, lepu ſe gvantali del. mn. m → gvant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hiniti se -im se nedov. pretvarjati se:
Ammon ſe hiny 3. ed., kakor de bi bil bolan (II, 397) ǀ faratar je bil Amnon, katiri ſe hinil del. ed. m, de je bolan (V, 162) ǀ ſe ſò hinili del. mn. m, kakor de bj bilij bolni, inu raneni (II, 425)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hvaliti -im nedov. hvaliti:
je shlishal hualit nedol. eno Sheno, de je ſilnu lepa ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti nedol. to dobruto Boshjo ǀ katere hualit nedol. miſlio ǀ je Boga hualila del. ed. ž, inu druge hualiti namen. vabila ǀ jest hualem 1. ed. tiga Bogabojezhiga shkoffa ǀ s: Duh huali 3. ed. to duhouno nevesto ǀ sabstoin ſe huali 3. ed. de je en karshenik ǀ Ta kateri ta andverh nehvali +3. ed. ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo 1. mn. ǀ eh vtakushni vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite 2. mn. ǀ ludje tebe vidio, hualio 3. mn., shtimaio ǀ Nej li Judje hualijo 3. mn. Joſua ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori teh Angelou zhastè, inu hualejo 3. mn. ǀ Nehualio +3. mn. Blanco, de ona je bila Franska Krajliza ǀ hualimo vel. 1. mn. tedaj, inu zhaſtimo bres vſiga konza G. Boga ǀ li zastite, inu hualite vel. 2. mn. Mario Divizo ǀ nehualite +vel. 2. mn. vashiga Boga Apolla ǀ Iob, kateriga ſam Bug je hualil del. ed. m ǀ Lacedemonski pak je hualu del. ed. m sapuvid suoje deshele ǀ je Boga hualila del. ed. ž ǀ ſim tu ſturila, de bi ony mene hualili del. mn. m, inu shtimali ǀ de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili +del. mn. m ǀ vſi ſo Christuſa zhastili, inu huadili del. mn. m hvaliti se hvaliti se:
s'kakorshno vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit nedol. de je Christianus ǀ cilu ſe hualish 2. ed., de na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati ǀ ſe hualio 3. mn. s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno ǀ vni Fariſeu ſe je hualil del. ed. m ǀ ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili del. mn. m, inu shtimali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
igrati -am nedov. igrati (družabno ali hazardno igro):
ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat nedol., de nikuli obedn nej mogal njemu udobit ǀ Potle je sazhel igrati nedol., ali pak pleſati ǀ Pojmo igrat namen., quartat de zhaſs inu dan pretezhe ǀ ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate 2. mn., pianzhuate ǀ poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral del. ed. m ǀ nei ſim sa dobizhik volo iegral del. ed. m, ampak s' en kratek zhaſſ ǀ on je pyanzhoval, jagral del. ed. m loterjo tribal ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral del. ed. m, plesal igrati se igrati se:
bi sazhel ſe jagrat nedol. s' enem pſſam ǀ s'levomi ſe sazhno ijgrati nedol. ǀ Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra 3. ed., objema, inu sa vadle mejzhe ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra 3. ed. s'Isalkam ǀ Sakaj tedaj ſe igrate 2. mn. s'iskramij ǀ ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral del. ed. m ǀ s' leto ſe je iegral del. ed. m kakor en otrok ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala del. ed. ž, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ s'taistim ſe je iegrala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
imenovati -ujem/-am dvovid. imenovati:
Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali, inu s'ſelishzhe, dreuie inu ſad imenovati nedol. ǀ kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati nedol., namrezh Mocrocoſmos ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat nedol. Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ yh imenuie 3. ed. norze ǀ leto Boshio arznio imenova 3. ed. S. Ignatius Marternik ǀ S. piſmu yh imenva 3. ed. otroke hudizhave ǀ kateru meiſtu my imenujemo 1. mn. Viza ǀ moje ime je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio 3. mn. Juri ǀ S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: 3. mn. Magiſter ǀ en pot imenujejo 3. mn. pot te nedolshnosti ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai Njegovu Ime, inu mene uſako minuto imenovai vel. 2. ed., de ſmano bosh v' pakli do vekoma Boga preklinal ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne imenoval del. ed. m ǀ katero proprei Chriſtus je imenual del. ed. m leno pſizo ǀ v' ſvoijh lyſtoh 219 kratga je imenoual del. ed. m ǀ tiga bosh imenovala del. ed. ž, Jeſus ǀ en Kloshter ſiſidali, inu Alleluja imenovali del. mn. m imenovati se nedov. imenovati se:
Rim ſe imenuje 3. ed. od Romula Alexandria od Alexandria ǀ danaſs ſe imenuje 3. ed. en dober Pastir
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izcerati -am dov. oslabiti, uničiti, požreti:
deteze s' ſobmy je tergala, inu posherala, ali vender ga nej mogla ſzerat nedol., ſakaj kir ie en koſs odgriſnla, ie prezei ſupet tu meſsu ſraslu ǀ ga nej ſmela ſadushiti, ali s'zerat nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti, ali ſama ſebe szera 3. ed. ǀ vrozhina je taku mozhnu duh ſzerala del. ed. ž, de ſamu meſſu je ratala ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala del. ed. ž ǀ nyh truplu zhervy ſo szerali del. mn. m, dushe pak hudizhi v'pakli martraio izcerati se oslabeti, izrabiti se, izmučiti se:
Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira +3. ed., ali vtrudi ǀ So kakor pile, katere shlatu pilio, one ſe szeraio 3. mn., slatu pak zhiſtishi rata ǀ taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral del. ed. m, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala, inu ſe neszerala +del. ed. ž ǀ Maria Egiptiaca, katera ſe je bila takuszerala +del. ed. ž, inu na ſonzi opekla, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ sheleſſu nej taku tardu, de bi s' zhaſſam ſe neszeralu +del. ed. s → cerati1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izčistiti -im dov. očistiti:
shelim moje madeshe szhiſtit nedol. ǀ kakor en dober Vertner, kateri hozhe szhiſtiti nedol. od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit nedol. ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom ǀ resgreje kar je smersliga, inu szhisti 3. ed. kar je umadesheniga ǀ poſt ſzhiſti 3. ed. nasho pamet ǀ dokler nebosh szhiſtil del. ed. m tvoje Krajleſtvu od shentovaina ǀ dokler nebote szhiſtili del. mn. m vashe ſerze od grehou izčistiti se očistiti se:
imamo poprei od grehou ſe szhiſtit nedol. ǀ Shelesu kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti 3. ed. ǀ dokler ſe neshzhiſti +3. ed. v' vizah od vſyh ſvojh madeshu ǀ dushe ſo sadershane, dokler ſe szhiſtio 3. mn. od ſvoih grehou ǀ na tem ſvejtu ſe s' zhiſtio 3. mn. od vſyh teh ner manshi grehou ǀ dokler ſe nebosh popolnoma shzishtil del. ed. m ǀ od katerih na semli skuſi pokuro ſe nej szhiſtila del. ed. ž ǀ sadoſti ſe nej ſò szhiſtile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izdreti -derem dov. 1. izdreti:
sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti nedol. ǀ en tern s'noge tebi sdere 3. ed. ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij sdere 3. ed. ǀ prideta ven borsht, on sdere 3. ed. eno pishtolo ǀ hitru ſdere 3. ed. ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ s'pakla planio, s'narozhaj te shene ga ſdereio 3. mn. ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo 3. mn., rajſhi kakor de bi njega reshalile ǀ Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus je bil en tern sderl del. ed. m s'noge ǀ s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli del. mn. m, v'keho djali 2. odreti, obrati za materialne dobrine:
Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio 3. mn. s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio, velike oblube ym ſturè, ali kakor ſo s'hishe nemorio vezh od ſvoyh ſtarishyh shlishat ǀ po tem kir ſo vſe blagu s'nyh ſderli del. mn. m izdreti se izdreti se, osvoboditi se:
je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere 3. ed., ter raunu na glavo Eſchilu pade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati:
my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se:
sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj.
opravičevati se z nepristnimi razlogi:
Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izgovoriti dov. prenehati govoriti:
Gospud pak Iesus, kadar je bil shnijmi isgovuril del. ed. m, je bil gori vset v'Nebu, inu ſedij na desnici Boshij (I/1, 63) izgovoriti se izgovoriti se:
obeden ſe nemore sgovorit nedol. de bi G: Bogu nemogal shlushiti ǀ obedn ſe nemore sgovorit nedol., de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel hodit ǀ ſe nemoresh sgovorit nedol., de bi nemogal tiga ſturiti Prvi zgled je citat iz SP Mr 16,19 na začetku pridige.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izgubiti -im dov. izgubiti:
ſe boijsh sgubiti nedol. tuoje blagu, inu ſe ne boijsh sgubiti nedol. tuojo dusho ǀ Aku n' hozhete tudi vashe dushe sgubit nedol. ǀ zhe n'hozhemo lon, inu krono tem ſtonovitnem perprauleno ſgubiti nedol. ǀ Sakaj sgubish 2. ed. tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ ſe tebi sgodi kakor zhebelli, katera zhloveka vbode, de ga saboli, ona pak leben sgubi 3. ed. ǀ kadar Lintvorn mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje, inu do vekoma Nebu sgubij 3. ed. ǀ ona ſgubj 3. ed. ſtrah Boshj ǀ Eden ſgubij 3. ed. nanaglom beſſedo, inu ſe nemore ſpovedat ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta lubi pravi Kruh sguby 3. ed. ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto sgubjj 3. ed. ǀ sgubimo 1. mn. gnado s. Duha ǀ prezej prezej farbo ſgubimo 1. mn. teshave pozhutimo ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu sgubite 2. mn. ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe de pot sgubè 3. mn. ǀ v' tej vishi lon Nebeski sgube 3. mn. ǀ s' kusi nyh sanikornost ga sgubie 3. mn. ǀ kulikain lona ludje sgubio 3. mn., dokler te S. manunge nemeaj ǀ rajshi ſgubite vel. 2. mn. blagu, lushte ǀ Eſau je bil sgubil del. ed. m ſvoje pervorajſtvu ǀ s'quartamij je bil ſgubil del. ed. m vſe denarie ǀ jeſgubil +del. ed. m sdrauje ſvoje dushe ǀ de bi Boshijo gnado nesgubil +del. ed. m ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu ſi ſgubila del. ed. ž ǀ de ſim jeſt taku nemarnu veſſelje Nebesku ſgubila del. ed. ž ǀ Krajl Zebee; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila del. dv. m ǀ de vaſh lon ne bote sgubili del. mn. m ǀ nasho perſezhno Mater ſmò ſgubili del. mn. m ǀ gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily del. mn. m ǀ de bi li Boga nesgubili +del. ed. m ǀ varvat ſe imate, de nebeſſa nebote ſgubile del. mn. ž ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble del. mn. ž izgubiti se izgubiti se:
ſturi gvishnu de zhlovek ſe sgubi 3. ed. ǀ Na semli nej pozhitka, v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi ſe sgubij 3. ed. ǀ Columbus pak kateri na morij ſe je bil sgubil del. ed. m, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra, terra, semla ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu, inu ſe nesgubilu +del. ed. s ǀ Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila del. ed. ž ǀ ena umei letemi ſe je sgubila del. ed. ž v' tej puszhavi ǀ ſe boijm de bi ſe nesgubila +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
iziti -ide dov. vziti:
ſonze nam nej iseſhlu del. ed. s ǀ veſselje v'Nebeſsijh, sakaj nijh ſonze je gori seshlu iziti se zgoditi se:
ali vener nej ſe iſide 3. ed. vola Boshja ǀ taku nej ſe ysde 3. ed. tvoia S: vola ǀ Nej tedaj ſe yſide 3. ed. vola Boshja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati:
raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izkopati -am dov. izkopati:
poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skopat nedol. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa 3. ed. ǀ bo hotel od tebe plazhene imeti taiſte dushe, katerem ſi jamo skoppal del. ed. m izkopati se izkopati se:
kateri venu goſtu blatu padeio ſe nemorio vun skopat nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izleči1 -ežem dov. 1. izleči:
kadar ſleshe 3. ed. ſvoje jejza, taista sakople v'pejſik (I/2, 160) 2. izvaliti:
ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize, de kadar sleshe 3. ed. ſuoje mlade (I/2, 143) izleči se izvaliti se:
Kadar ty starishy vidio de ty mladi orlizhi ſe slesheio 3. mn. (I/2, 70)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izliti -lijem dov. izliti:
Kakor slijesh 2. ed. vodo s'ene poſsode (I/2, 64) ǀ je vun Slila del. ed. ž ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom (II, 92) izliti se izliti se:
Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi (I/2, 64)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izmisliti si/se -im si/se dov. izmisliti si:
cilu ſatan nei mogal obeniga tadla ſi ſmislit nedol. ǀ vſe kar dobriga ſi morimo ſmiſlit nedol. bomo imeli ǀ De bi ti taisto shlushbo dosegil stu lash ſe zhes tuojga blishniga smislish 2. ed. ǀ s' ſvojo pametio ſi ſmisli 3. ed. eno pergliho ǀ ene try, ali shtery grehe ſi ſmiſlite 2. mn. ǀ Lucifer ſi je ſmislil del. ed. m takorshno sabelo, de vſem deshj, inu dopade ǀ Kulikaj marter Trinogi ſo ſi ſmislili del. mn. m ǀ Vy kunshtni Poeti, kateri v'mej drugimi rezhmy ste ſi bily smiſlili del. mn. m de Protheus slednimu ſe je pustil vidit, kakor ta zhlovik je vreden bil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izsuti se dov. izsuti se:
vſe njegovu oſſezhje, inu zheva ſe ſo isſule del. mn. ž/s (III, 186) ǀ po ſrejdi shiu je bil shagan, de vſe njegove zheua ſo ſe bile isſule del. mn. ž/s (III, 186) ǀ Arrius je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule del. mn. ž/s (IV, 19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izvedeti -vem dov. izvedeti:
na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se:
vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izveličati -am dov. zveličati:
nemore mojo dusho od pakla rejſhit, nemore mene Isvelizhat nedol. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat nedol. uſe ludij ǀ preusetne ponisha, te pravizhne polona, inu te sgublene dushe isvelizha 3. ed. ǀ de bi ſvojo dusho isvelizhal del. ed. m ǀ de bi taistu potroshtal, inu is velizhal del. ed. m ǀ de bi vſe oshivela, inu isvelizhala del. ed. ž ǀ de bi ſvojo dusho isvelizhela del. ed. ž ǀ botè isvelizhali del. mn. m vaſhe dushe izveličati se zveličati se:
nej nej mogozhe s'ſamo vero ſe isvelizhat nedol. ǀ veliku vezh ludy ſe fardama, kakor pak isvelizha 3. ed. ǀ veliku vezh ludy ſe fardama, kakor pak isveliza 3. ed. ǀ pres vſiga shtivejna je taistih, Kateri ſe isvelizhajo 3. mn. ǀ ſe skuſi terpleine isvelizheaio 3. mn. ǀ taiſti kateri lepu Bogu shlushio, kumaj ſe isvelizheio 3. mn. ǀ nej mogozhe, de bi ſe isvelizhal del. ed. m ǀ mirakelne dopernasha, de bi greshniki ſe isvelizhali del. mn. m ǀ sheli de bi ſe pobulshali, spokorili, inu isvelizheli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izvicati se dov. prestati kazen v vicah:
po ſmerti ſe je bil prikasal Tauleruſu, ter je djal, de Gospud Bug je bil njemu perpuſtil taiſte teshave, de bi on ſe na tem ſvejtu ſvizal del. ed. m, inu pò ſmerti prezei pred oblizhe Boshje prishal (IV, 396 s.) → vice
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izvpraševati se nedov. razpravljati:
ſó ſe s'Stephanom is vprashovali del. mn. m (III, 11) Citat na začetku pridige, prevod lat. diſputantes cum Stephano (SP Apd 6,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jerati se -am se nedov. tarnati, javkati:
Boleſan mu je v'glavo udarila, de ſe taku mozhnu jera 3. ed., de ſam nevej kaj della, inu govorj, kakor de bi ena nepametna shivina bil (V, 114) Prim. pri Pleteršniku járati ‛lamentieren’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jeziti se -im se nedov. jeziti se:
je tudi greh ſe jeſiti nedol., inu ſerditi ǀ Isvelizhani ſo ty krotki, katiri nimaio navade ſe preperat, kregat, praudat, inu ieſiti nedol. ǀ nehajte ſe tulikain jesiti nedol. zhes tiga hudobniga Caina ǀ S. Bernardus ſe jeſij 3. ed., inu vupye ǀ katiri ſe ſerdj, inu jeſi 3. ed. zhes ſvojga blishniga je ſodbe dolshan ǀ ta bolni ſe jesi 3. ed., inu grima ǀ sakaj tedai ſe jeſite 2. mn., inu kaunete taiſte ǀ y s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite 2. mn., ſerdite, shrajate ǀ neieſiteſe +vel. 2. mn., neſerditeſe ǀ Bosh ſam zhes ſebe ſe jeſil del. ed. m ǀ se nei ſim ieſil del. ed. m ǀ ludje ſe ſo jeſili del. mn. m, on ſe je ſmeial ǀ satorai nemorem de bi ſe neiesila +del. ed. ž, Kregala, inu neklela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jokati -am nedov. jokati:
ſpumni na ſodni dan, milu sazhne jokat nedol. ǀ milu sazhne jokati nedol., inu sdihovati ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat namen., inu shalovati ǀ zhes ſvoje grehe milu plaka, inu joka 3. ed., Boshjo martro kushuje ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie, jamra, inu ioka 3. ed. ǀ otrozy po hishi shrajeio, inu jokaio 3. mn. ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual, inu jokal del. ed. m ǀ milu ſe je jokol del. ed. m ǀ milu ſe ie iokol del. ed. m ǀ leta shena je upijla, inu jokala del. ed. ž ǀ Vy ſte jokali del. mn. m jokati se jokati se:
s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati nedol. ǀ milu ſe je sazhel iokat nedol. ǀ Zhaſs ſe je ſmeati, inu zhaſſ ſe jokoti nedol. ǀ Se jokam 1. ed., inu shalujen, kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash 2. ed., shalujesh, inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ ſe grima, inu joka 3. ed. de v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla ǀ ſakaj ſe ioka 3. ed. Lintvorn ǀ nad Katerem s: Rojstuam ſe nejoKa +3. ed. ǀ danaſs vſy ſe jokaio 3. mn., poſtio, inu gaishlaio ǀ nad namy ſe jokajo 3. mn. ǀ narpoprej jokajte ſe vel. 2. mn. ſamij zhes ſebe ǀ iokajte ſe vel. 2. mn. ſedaj veliku vezh ǀ zhes vaſhe grehe nar poprej joKajteſe vel. 2. mn. ǀ tedaj ne shalujte, inu nejokajte +vel. 2. mn. ſe ǀ ta Bogabojezhi Iacobonus milu ſe je jokal del. ed. m ǀ Gdu bi ſe ne bil ioKal del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual, inu ſe nejokal +del. ed. m ǀ ſe je milu jokala del. ed. ž po ſuojm martvom ſijnom ǀ Iokala ſe del. ed. ž je Anna Tobiava shena ǀ jeſt ſe bom milu jokola del. ed. ž ǀ kadar ſe bote jokali del. mn. m ǀ Iokali del. mn. m ſe ſo Betulery ǀ ſe ſo milu zhes Chriſtushauo martro joKale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kaditi -im nedov. kaditi (s kadilom):
on je kadil del. ed. m ta Altar ǀ Mashniki pak ſò molili, inu s' lepu dishezhim kadilam kadili del. mn. m ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili del. mn. m kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu smalane kaditi se kaditi se:
prebiua veni hishi, v' katiri mozhnu ſe kadj 3. ed., kir k' ſadnimu ſturi demm, de ſolſe mu is ozhy tekò ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah, Kateru ſe je she Kadilu del. ed. s, inu gorku bilu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kasati se -am senedov. → kesati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kazati kažem nedov. kazati:
ozy pruti ſteni oberne inu sazhne na quarte kasat nedol. ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid marmrat, inu sobe Kasat nedol. ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa gardu gledat s'parſtam kaſat nedol. ǀ s' perſtam sazhne kaſſat nedol. ǀ imè imam v'mojh s: Ranah, katere ozhetu Nebeshkimu kashem 1. ed. ǀ ti ozhetu Nebeshkimu tuoje s. Rane kashesh 2. ed. ǀ jega S. Rane ozhetu Nebeshkimu kashe 3. ed. ǀ drugem pot kashe 3. ed. ǀ vaſhe offertne guante kaſſite 2. mn. ǀ s' perſtam sa taiſtimy kasheio 3. mn. ǀ kashejo 3. mn. tajſte ſirotize nyh ſrajzhize ǀ ta pravi pot v'deshelo te oblube ym ie kasal del. ed. m ǀ ſvoje bele roke, inu noge persy je kasala del. ed. ž ǀ drugim je kaſala del. ed. ž, inu djala: Pogledajte mojga bobizha ǀ My ſmo ym nasho ſvètlobo kasali del. mn. m kazati se kazati se, prikazovati se:
de si lih od ſazhetka ſe kaſe 3. ed. vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ ta zhernij hudizh supet ſe kaſse 3. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu ſe Kasheio 3. mn. ǀ ſnamine Svetiga krisha, katiru na taiſti dan ſe je folku kaſalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kesati se -am se nedov. kesati se:
ſe neſanasheite na vashe otroké, aku n' hozhete ſe kaſſati nedol. ǀ bò ſturil ſe kaſsati nedol. temu kateri je njega peld ferderbal ǀ Kaj ſe kaſat nedol., de ſi dobru ſturil ǀ ſe nekaſſam +1. ed., de ſim letu rekal ǀ sdaj pravi, de ſe Keſsà 3. ed., de je zhloveka stvaril na semli ǀ de ſe nebo kaſſal del. ed. m ǀ obedua ſe bota kaſſala del. dv. m ǀ de ſe nebodò opekli, inu kaſſali del. mn. m ǀ de ſe nebote kaſsali del. mn. m ǀ ym oblubin, de ſe nebodo Kaſali del. mn. m, sakaj lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ ſe nebote kaſali del. mn. m ǀ ſe bote … keſsali del. mn. m, kakor uni vouk, katiri je vidil eniga krulaviga osla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klatiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se, pohajati:
veliku leit ta Syn po ptuyh deshelah ſe more klatit nedol. ǀ Imate po boshyh potah hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit nedol. ǀ njegou Syn ſe klati 3. ed., po nashi desheli ǀ cell dan po plazah, inu gaſſah ſe klatio 3. mn., nyh trebuhu, inu garlu shlushio ǀ po oshtariah ſe je klatil del. ed. m, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio ǀ pò oshtarjah ſe bote klatili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klenkati se -am se nedov. zvoniti:
v' tem ſe klenka 3. ed. k' Mashi v' Cerkvi tih katolish (III, 89)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kregati -am nedov. kregati, karati:
sazhne kregat nedol., inu ſmeriat S. Miklausha ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam 1. ed., inu vuzhim ǀ Sabſtoin ti S: Paulus yh kregash 2. ed. ǀ kadar vidi, de sa te oblube nemaraio, yh krega 3. ed. ǀ kakor vaſs opomina S: Bernardus, inu tudi krèga 3. ed. rekozh ǀ kadar jo najde, jo netepe, nekrega +3. ed. ǀ Kadar vashi hlapzi, sapuvid prelomio … yh Kregate 2. mn. ǀ Pridigary tebe suarè, inu kregaio 3. mn. ǀ nebojſe resnizo govorit, ſtonovitnu ſuari, kregai vel. 2. ed., proſſi te greshne, de ſe bodo pobulshali ǀ vezhrat vaſs ſim kregal del. ed. m, inu ſfaril rekozh ǀ Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala del. ed. ž, de je vſe resdal ǀ bres urshoha ſo ludje kregali del. mn. m, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa kregati se kregati se, prepirati se:
Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat nedol. ǀ shentujesh, inu ſe kregash 2. ed. ǀ vſe skusi ſe krega 3. ed. s'Moshom ǀ kadar shlishite de ſe dua kregata 3. dv. ǀ s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio 3. mn., inu smirjeio ǀ njeh shlushba v'tem ſtoy de nekradeio, de ſe nekregaio +3. mn. ǀ nikar ſe ne ſerdi, nikar ſe nekregai +vel. 2. ed. ǀ Cimmerski krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal del. ed. m ǀ ſe je kregala del. ed. ž s' eno ſosedo ǀ raishi kakor de bi ſe kregali del. mn. m, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete → kreg
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
križati -am nedov. križati:
Syn Boshy bi bil na semlo prishal, inu ſe puſtil krishat nedol. ǀ Ieſuſa hozheo crishat nedol. ǀ de mej duema Rasbojniki ſo JESVSA krishat namen. pelali ǀ Synu Boshiga martrarsh, inu krishash 2. ed. ǀ Synu Boshyga martra, inu Chrisha 3. ed. ǀ martraio, krishaio 3. mn., inu ſerze Boshie ranio ǀ Kadar ſe ſaina, de jo krishaio 3. mn. ǀ Krishaj vel. 2. ed. ga ǀ ſa sasheli vpyti: Chrishajga vel. 2. ed.+ ǀ Judom ga zhes dash, de ga bodo krishali del. mn. m ǀ Christus je bil odpustil tem kateri ſo ga Chrishali del. mn. m ǀ ony ſo martrali, inu Chriſhali del. mn. m Preroka zhes vſe Preroke Christuſa Iesuſa križati se križati se, tj.
delati znamenje križa:
ſe presrtashi, ſesazhne chrishat nedol., inu v'Cerkvu bejshat (I/2, 27) ǀ zhedniK ſe je krishal del. ed. m, inu bejshal (I/2, 26) → križ
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kuhati -am nedov. kuhati:
Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat nedol. ǀ Vitus ſe pusti v'kotli kuhat nedol. ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat namen. njega popoli ſeſtra Thamar ǀ ona kuha 3. ed., pometa, pere ǀ kotili, v'katerih shivini kuhate 2. mn. ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte je kuhal del. ed. m, inu jedel ǀ Sara, je bila ena dobra Kuharza, kir je Angelom kuhala del. ed. ž ǀ je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali, inu travo ſò kuhali del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale del. mn. ž, pekle, inu jejdile kuhati se kuhati se:
vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha 3. ed. ǀ nej obeniga doma puſtil de bi meſſu penil, kateru ſe je kuhalu del. ed. s ← stvnem. kohhōn ← lat. coquere ‛kuhati, peči’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lepotičiti -im nedov. lepotičiti:
Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat, inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit nedol. lepotičiti se lepotičiti se:
Ti katera tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish 2. ed. ǀ pred shpeglam ſtoje, inu ſe lepotizhio 3. mn. ǀ radè ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile del. mn. ž ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile +del. mn. ž, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lizati ližem nedov. lizati:
noge mu sazhne lisat nedol. ǀ Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe 3. ed. dokler pravu vidio ǀ paik kar lishe 3. ed. v' ſtrup ſe preoberne ǀ En paik pride na gartrosho, pride tudi na taiſto ena zhibela, obedua lisata 3. dv. to gartrosho ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo 3. mn. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo 3. mn., inu s'tem ſe shivè ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik je lisal del. ed. m v'katerem ta S. Reshna krij je bila lizati se prilizovati se:
moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna, inu golufna kakorkuli Liſiza, ona ſe ſna Liſat nedol., radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ljubiti -im nedov. ljubiti:
Janathas je bil dolshan lubit nedol. Davida ǀ my imamo lubiti nedol. ſledniga zhloveka ǀ Chriſtus tudi nam sapovej ſe lubiti nedol. ǀ imamo shtimati, inu lubitj nedol. tiga dobrutliviga Gospuda ǀ leto ſamo taku lubim 1. ed., kakor vſe te druge ǀ tebe taku lubem 1. ed., de she vezh hozhem terpeti ǀ Ti ſi tulikajn sa mojo volo terpel, inu vener tebe nelubem +1. ed. ǀ aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish 2. ed., tudi G: Bug tebe lubj 3. ed. ǀ vener ga nelubish +2. ed., ampak vsak dan reshalish ǀ Bug tulikain lubi 3. ed. tega zhloveka ǀ ta nepametna shivina lubi 3. ed. ſvoje mlade ǀ Se veliku shtima, inu lubi 3. ed. sdrauje ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden leta ſe nelubi +3. ed., inu neshtima ǀ ble lubimo 1. mn. semlo, kakor pak nebeſſa ǀ lubesniviga Gospuda … neshtimamo inu nelubimo +1. mn. ǀ vezh lubite 2. mn. semlo kakor Nebu ǀ Nezh nez nelubite +2. mn. Vaſhiga odrèſhenika ǀ vezh lubio 3. mn. taushenkrat njeh ſmerdliu meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio 3. mn., inu edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio ǀ inu vender ga nelubio +3. mn., ga nezheſtè, inu nemolio ǀ Lubi vel. 2. ed., lubi vel. 2. ed. tvojga G. Boga is celiga tuoiga ſerza ǀ Bug pravi lubi vel. 2. ed. mene zhe vſe ſtuariene rezhi ǀ hudizh pravi nelubi +vel. 2. ed. Boga, ampak ble lubi vel. 2. ed. slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ lubimo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. Chriſtuſa JESUſA ǀ Iszhite, inu lubite vel. 2. mn. Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Nelubite +vel. 2. mn. ta ſvejt, inu tu kar je na ſvejtu ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil del. ed. m ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila del. ed. ž kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila +del. ed. ž ǀ ſta ſe lubila del. dv. m kakor de bi bla brata ǀ ſo Christuſa shtimali, inu lubili del. mn. m ljubiti se ljubiti se, biti pripravljen (storiti):
gvishuu bi ſe ym ne lubilu del. ed. s taistu greshnu djajne dopernesti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ločiti -im dov. ločiti, oddaljiti:
nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit nedol. ločiti se ločiti se:
dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit nedol. ǀ Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit nedol. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti nedol. ǀ kadar ſo od njega shlishali, de ima ſe od nijh lozit nedol. ǀ jest ſe od vaſs lozhim 1. ed., inu v'Nebu grem ǀ ti ſe nelozhish +2. ed. tedaj od tvoje loterze ǀ ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi 3. ed. ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi 3. ed. od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo, inu ſe lozhimo 1. mn. od tebe ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio 3. mn. ǀ sa volo greha kateriga ſi ti ſturil, ſi ſe od mene lozhil del. ed. m ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel del. ed. m ǀ dusha ſe bo lozhila del. ed. ž od mojga teleſſa ǀ de bi savesale moje ſerze, k' tvojmu ſerzu, de bi nikuli vezh od tvoje lubesni ſe ne lozhilu del. ed. s ǀ proſſite pohleunu G. Boga, de bres te Boshie arznie ſe nebote is tiga ſvejta lozhili del. mn. m ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle kakor ſonze, ter s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lotiti se -im se dov. lotiti se, napasti:
Gospud sboli, inu prezei te perve dny ta huda urozhina ſe ga loti 3. ed. (V, 544) ǀ kadar kuga, ali lakota ſe je njeh meſta lotila del. ed. ž (II, 40) ǀ vſe boleſni ſe ſo bile njega lotile del. mn. ž (V, 95)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lupiti se -im se nedov. lupiti se:
meſsu ſe s'nyh lupi 3. ed. (II, 330)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
luštati se nedov. imeti veselje, ljubiti se, mikati:
on bi shlishal takorshne beſſede, de bi ſe njemu nelushtalu +del. ed. s uezheriat (IV, 60) → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
majati se nedov. majati se:
kapusne glave ſe nej ſo maiale del. mn. ž (V, 516)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
martrati -am nedov. mučiti:
sapovej hudizhom, de imo Filetta martrat nedol. ǀ Moj Bug, inu Stuarnik ti mene zhudnu martrash 2. ed. ǀ is katerem Synu Boshiga martrarsh 2. ed., inu krishash ǀ kaku mozhnu mene martra 3. ed. moja vejſt, de jeſt ſim samauzhala moje grehe v' Spuvidi ǀ Synu Boshyga martra 3. ed., inu Chrisha ǀ tebe s'nashim greshnim djaniom reshalimo, inu martramo 1. mn. ǀ dushe pak hudizhi v'pakli martraio 3. mn. ǀ Nikar ga nemartraj +vel. 2. ed. dalej, sadosti je vshe terpel ǀ sa lon bosh ta vezhni ogin imel, kateri bo tebe vezh martral del. ed. m ǀ Hudizh je Saula marttral del. ed. m ǀ glava bo v'grob ſilila, omotiza bo martrala del. ed. ž, shelodiz obene shpishe ne bo obdershal ǀ ſo yh gajshlali, shgali, inu martrali del. mn. m ǀ teshke bolesni vaſs bodo martrale del. mn. ž ǀ Vy ſte ſedem ran, ali shtrajfinh, katere ſte martrake del. mn. ž to paklensko oblaſt martrati se truditi se:
raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio ſe martrat nedol. ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat nedol., inu vener nezh neulovit ǀ sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash 2. ed. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate 2. mn., ter vener malu ſpravite dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal, inu ſe martral del. ed. m ǀ de bi ſi lih ſe muiali, inu martrali del. mn. m nebomo nezh udobili ← srvnem. marter(e)n < stvnem. martiron, martaron ‛mučiti’; → martra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
maščevati se -ujem se nedov. maščevati se:
Slon ſe je hotel maszhovati nedol. nad tem sholneriam ǀ koku bi ſe mogli mashzhovati nedol. ǀ kakor de bi Bug nad tabo nemogal ſe mashzhuati nedol. ǀ hudizh sapovej ſe mashzhuvati nedol. ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm mashzuat nedol. ǀ nameiſti katerih Bug ſe maszhuje 3. ed. zhes te shive ǀ reshalen ſe maſthuje 3. ed. zhes ſvoje nepriatelne ǀ sakaj tedaj tudi ſedaj ſe ne mashzhujete 2. mn. zhes lete hudobne, inu panone sholnerie ǀ Rihtar ſe je zhes taiſte maszhoval del. ed. m na meiſte te Vduve ǀ de bi ſe nameiſti nie zhes tebe mashzhoval del. ed. m ǀ de bi Ioſeph ſe nemaszhaval +del. ed. m zhes nyh ǀ sakaj bi ſe vy maszhovali del. mn. m ǀ preſs vſe milosti, inu gnade ſo s'taistim ſe maſhzvali del. mn. m zhes ſvoje nepriatelne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
motati se nedov. ovijati se:
Pole perpelejo eno groſovitnu gardo kazho, katera v'njega skozhi, ter ſazhne okuli njega ſe motati nedol., ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej (II, 249)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
možiti se nedov. možiti se:
ſakaj ſe n' hozhe moshiti nedol. (IV, 390) ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih imeli, inu ſe zhudili de ſe hozhete moshit nedol. (V, 20) ǀ poshtenu ſe ſò omoshile del. mn. ž (III, 603)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
muditi se -im se nedov. muditi se:
vam nej treba dolgu ſe muditi nedol., ena ſama kratka miſsu je sadosti (I/1, 45) ǀ sakaj ſe li per tem sdkodlivim gori dershite, inu mudite 2. mn. (I/1, 71) ǀ hlapiz ſe je predolgu mudil del. ed. m damu priti (V, 406)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mujati se -am se nedov. truditi se, mujati se:
vam nej terbej tulikajn ſe mujat nedol. ǀ kaj je treba Chriſtuſu ſe trudit, inu muiat nedol. ǀ ſe tudi mujam 1. ed. sa te poſvejtne rezhy ǀ Sabſtojn ſe mujash 2. ed. s' tvojmy shmajhlerskimi beſſedami moje ſerze omezhiti ǀ ſabſtoin ſe mujesh 2. ed. ǀ vus dan della, ſe poty, inu muja 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſsa, ſe muia 3. ed., skarbi ǀ Tulikajn ſe muiate 2. mn., inu potite ǀ poſvetne opravila dopernashajo, inu ſe mujaio 3. mn. kakor mreulinzi ǀ 33. lejt na semli ſe je muial del. ed. m ǀ ſe ſi mozhnu mujala del. ed. ž, inu fliſſala ǀ de bi ſi lih ſe muiali del. mn. m, inu martrali nebomo nezh udobili ǀ ſe ſò mujali del. mn. m ← stvnem. sih muoen, srvnem. sich mue(je)n ‛truditi se, mujati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nabrati se -berem se dov. nabrati se, nakopičiti se:
G. Bug poſtavi na vago grehe tiga zhloveka, inu kadar ſe yh nebere +3. ed. enu guishnu shtiveine, neperpuſtj zhloveka dalei shiveti (V, 226)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nagledati se dov. nagledati se:
sadoſti negledat nedol. ſe nej mogla (IV, 429)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
najesti se -jem se dov. najesti se:
zhe vſamem eniga skopiga, ſe nebom ſmela enkrat prau naiejſti nedol. (V, 83) ǀ ti trebuh bugash, inu ſe per vezherij dobru najeish 3. ed. (V, 184)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nameriti se -im se dov. nameniti se, odločiti se:
En dan ſe namiri 3. ed. Euſculapius (V, 339) ǀ raunu pak ſmò ſe namirili del. mn. m, kadar je pridigual (IV, 6)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napihniti -nem dov. narediti, da je ošaben:
Glihi vishi ſe bo tebi sgudilu, Kadar tvoja shlahtnust, tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost bo tebe napihnila del. ed. ž (I/2, 93) napihniti se postati ošaben:
vſako uro v'shpegu ſe gleda, ter noriza meni, de v'cellem meſti nej nij gliha, inu kakor eno beſſedo ij rezhem ſe napihne 3. ed. ble kakor pau, ter trij dny nemorem beſſede is nje ſpravit (V, 61)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napiti -pijem dov. napiti, nazdraviti:
Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh 2. ed. ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije 3. ed. ſlatkust, nam tudi napije 3. ed. britkust ǀ hishni Gospud vſem napje 3. ed. eno sdravizo napiti se napiti se:
vodè se napytè nedol. n'hozheo ǀ kuhar aku hozhe sdrau biti, de ima per zajti dobru frushtikat, inu tiga ner bulshiga vina napyti nedol. ǀ kulikukrat ti ſe napijesh 2. ed., inu naſitish ǀ ſe vina taku mozhnu napije 3. ed. ǀ Kadar Eleazer ſe napye 3. ed. ǀ kadar ſe je dobru napyla del. ed. ž, hozhe prozh pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napolniti -im dov. 1. napolniti:
terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti:
zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti:
tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se:
Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napovedati dov. napovedati, najaviti:
vredna ſturj timu greshnimu zhloveku ta myr napouedat nedol. ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat namen. ǀ Firshtom teh temniz vojsko je bil napovedal del. ed. m napovedati se najaviti se:
kadar uni poshle ſe napovedat namen., kadar mosha nej doma ǀ ſam od ſebe je bil ſe napovedal del. ed. m, de je hotel Christuſu shlushiti ǀ Kadar ſe je bil njemu nepovedal del. ed. m de on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napraviti se dov. nameniti se:
kam ſi ſe nepravil del. ed. m ò moj ſerzhni Vojshak (I/1, 41) ǀ hudizh v' zhloveski podobi ſe jo zhaka na potu, ter jo vuprasha, kam ſe je napravila del. ed. ž (I/2, 195)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naučiti -im dov. naučiti:
ſam Chriſtus naſs je hotel nauuzhiti nedol. ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti nedol. saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ n'hozhete vashe mlade otrozhizhe navuzhiti nedol. to S: Molitvo ǀ My ſe nemorimo navuzhiti nedol. ſapuvidi Boshje ǀ ſam Christus naſs je hotel navuzhite nedol. ǀ deſſet ſapuvidi na vuzhiti nedol. ǀ de ſi lih edn ſe perpravi poprei, inu dobru nauzhi 3. ed. vener v' zhaſſih ſe ſmoti, inu fali, ter s' shpotam oſtane ǀ Mojſter navuzhj 3. ed. fante pejti ǀ kar Anſhik ſe navuzhj 3. ed., letu Anſhe ſna ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi, inu ſe navvzhy 3. ed. ǀ poprej ſe fliſſnu od ſunai navuzhè 3. mn., kar imaio ozhitnu govorit ǀ Eden je bil navuzhil del. ed. m v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit ǀ gdu je navuzhi del. ed. m Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil del. ed. m Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni dar pohleunu sahvalit naučiti se naučiti se:
aku poprej ſe nej nevuzhil +del. ed. m malzhat ǀ ſo ſe navuzhili del. mn. m S.S. TROYZO zhaſtiti ǀ Vij ſte ſe nevuzhili del. mn. m, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navaditi -im dov. navaditi:
imamo leto vezhkrat skuſi premishlovaine gledat, inu nasho pamet, inu volo navuzhiti, inu navadit nedol. kaku ſe ima ſponeſti navaditi se navaditi se:
imamo ſe nauadit nedol. nasho perſono katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta pervi krat, kadar ſe opijani ga glava bolj, de nemore cello nuzh ſaſpati, kadarpak ſe navadi 3. ed., nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ ta pervi krat njemu teshku naprej pridi arznio vſeti, s'zhaſsam pak ſe navadi 3. ed. ǀ de bi ſe navadil del. ed. m, karkuli ſe je njemu sgodilu volnu je is rok Boshyh prejel ǀ njegova ura prishla te ſmerti ſe nej bil preſtrashil, ampak kakor ſe je bil poprej nauadil del. ed. m, inu perpravil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naveličati se -am se dov. naveličati se:
v' katiru Angeli gledat navelizhat nedol. ſe nemorio ǀ katero hualit nihdar S. Auguſtinus ſe nemore nevelizhat nedol. ǀ kadar teh ſe navelizheio 3. mn., druge vſameio ǀ ſe je bila omoshila s'Emelchildam, ali hitru ſe je bila tiga navelizhala del. ed. ž, inu je eniga drugiga s'imenom Longina imejti shelela ǀ kadar ſe bodo navelizhali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obesiti -im dov. obesiti:
Ali ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe na ta mashni plajsh obeſſit nedol. ǀ ga je bil puſtil na gauge obeſit nedol. ǀ hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit nedol. ǀ Fridericus Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit nedol. ǀ sapovej obejſit nedol. tiga ſaurashniga Amana ǀ de bi imela en erdezh shterk skuſi ſvoje oknu obejſſit nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit nedol. ǀ sa tiga volo je bil shal ſam ſebe obeſſit namen. ǀ Rabel ga obejſſi 3. ed., ali shterk ſe uterga ǀ na ſvojo shtazuno ga obeiſi 3. ed. naprudai ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi 3. ed. ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze na oknu obejſsi 3. ed. ǀ na ſtran obeſſi 3. ed. eno votlo buzho ǀ Ner poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio, na lufft ga obejſyo 3. mn. ǀ ony obeniga negajshlaio, ne tudi obeishio 3. mn., ampak Rihtnim hlapzom yh zhes dadò ǀ Montanus ſam ſebe je bil obeſil del. ed. m ǀ Raab kakor ty shpegary ſo bily odshli, prezej ta shterk skuſi oknu je bila obejſsla del. ed. ž ǀ Scapulir je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila del. ed. ž ǀ Edn je kradil, ter ſo ga obeſſili del. mn. m ǀ ty paklenski rabelny vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili del. mn. m ǀ ſo zitre, inu gosli na shkale obeiſili del. mn. m obesiti se obesiti se:
Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt ſe je bil obeſſil del. ed. m ǀ morebiti de je zagal, ſe obeiſil del. ed. m, ali v' vodo skozhil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel del. ed. m ǀ na gerlu mu ſe je bila obſsila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obhajati -am nedov. obhajati, tj.
1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje:
hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati:
danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo:
Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo:
s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
objemati -am nedov. objemati:
po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat namen., inu na ſvoje perſij pertiskat ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo 3. mn., kushujeio, inu zartlaio ǀ S. Ioſeph pak taushenkrat je Chriſtuſa peſtoval, kushoval, objemal del. ed. m ǀ tovarshe Thomashaue je objemala del. ed. ž, inu shegnovala objemati se objemati se:
Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra, objema 3. ed., inu sa vadle mejzhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oblačiti -im nedov. oblačiti:
Kadar ſraizho oblazhi 3. ed. (IV, 50) ǀ je predla, platnu dellala, inu s' taiſtom te nage oblazhila del. ed. ž (V, 421) oblačiti se oblačiti se:
kaj bomo pyli, ali s'zhim ſe bomo oblazhili del. mn. m (I/2, 67)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oblastiti se dov. polastiti se:
ta nezhiſti Duh ſe je njega oblaſtil del. ed. m (II, 220)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obleči1 -čem dov. obleči:
v'ta nar lepshi guant ga pusti oblezhi nedol. ǀ s' tvojo dobro volo lahku oblezhesh 2. ed. ta ohzetni guant ǀ suojo krono sapusti, inu eno Minihsko kutto oblezhe 3. ed. ǀ aku poprej ſvojo kosho neslezhe, inu eno novo neoblezhe +3. ed. ǀ ſe sleizhete, inu tiga naſiga oblezhete 2. mn. ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio 3. mn. ǀ oblezite vel. 2. mn. ta shlahtni gvant Christusa Iesuſa ǀ Oblezhite vel. 2. mn. ga v' moj krajlevi gvant, ter poſſadite ga na mojga ner lepshiga kojna ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil del. ed. m ǀ de bj ga s'enem restarganim guantam obleku del. ed. m ǀ je te nage oblekal del. ed. m, inu te lazhne naſſitil ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla del. ed. ž, hisho osnashila ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli del. mn. m ǀ nashe nove gvante ſmò oblekle del. mn. ž obleči se obleči se:
ſi nevupa s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi nedol. ǀ v'nje offertni guant ſe oblezhe 3. ed., inu v'shpegu ſe sazhne gledat ǀ prezei ona ſe obleizhe 3. ed., inu olepotizhi ǀ ſe oblejzhe 3. ed., ga gleda, mu dopade, drugem ga kashe ǀ ſe taku offertnu oblezhejo 3. mn. kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat ǀ ſe je oblekil del. ed. m s' gvantam naſhe zhloveske nature ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala, lepu ſe je oblekla del. ed. ž ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi ſte ſe oblekli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obračati -am nedov. 1. obračati, vrteti:
enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat nedol. ǀ she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat nedol. ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha 3. ed. ǀ meni herbet obrazhajo 3. mn., hudizhu pak oblizhe ǀ druge rezhy mislio, inu v' ſerzi obrazhaio 3. mn. ǀ na gorezhem voglu ſò pekli, inu obrazhali del. mn. m 2. spreobračati:
je Ajdje na pravo vero obrazhal del. ed. m obračati se obračati se:
je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ je sazhel pleſsat, skakat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha 3. ed. ǀ po hishi kakor en preuſetin Pau ſe obrazha 3. ed., sa obenu dellu neprime ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo 3. mn. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio 3. mn., inu vertè ǀ Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio 3. mn. ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu del. ed. s, inu vertelu v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali del. mn. m, inu niker pozhitka nashli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrisati -išem dov. obrisati:
G: Bug ym obrishe 3. ed. te vjokane ozheſsa ǀ ò ti moj sveti Dauid, inu obriſhi vel. 2. ed. tuoje vjokane ozhij ǀ Vſimi oſsel leta fazonetel, ter obrishi vel. 2. ed. tvoje ſolse ǀ obriſhite vel. 2. mn. vaſhe vujokane ozhij ǀ bò obriſſal del. ed. m ſolſſe is vashih ozhy ǀ to bi s' velikem poterplejnam te Boshie vſta obriſala del. ed. ž obrisati se obrisati se:
en nepresheren Fant, mu je bil v' oblizhe plunil, Diogenes ſe oprishe 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrniti -nem dov. obrniti, usmeriti:
V'Cerkvi ti ſe podstopish to nezhisto Bogino Venus gledat, inu Bogu herbet obernit nedol. ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti nedol. ǀ en firtilz ure n'hozhesh obernjt nedol., de bi Boshijo gnado vudubil ǀ de bi mogal ſe sgrevat, inu Spokorit, inu K'ſvojmu nuzu obernt nedol. ǀ vſe kar ſturi na dobru obernesh 2. ed., dobru ſodish ǀ harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhu oberne 3. ed. ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne +3. ed. od te greshne sgrevane dushe ǀ Po tem pak shiher ſe obernete 2. mn. K'vezheru teh poſvetnyh oprauil ǀ sakaj vſe vaſha della h'zhasti Boshy neobernete +2. mn. ǀ vſe na hudu oberneio 3. mn., inu ſodio ǀ obernite vel. 2. mn. moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil del. ed. m ǀ ozhy od teh mladih Gospudu nej obernila del. ed. ž ǀ na njegovo proshno Sonze deſſet minut ſe je bilu nasaj obernilu del. ed. s ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu ſte obernili del. mn. m ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt obernilj del. mn. m obrniti se obrniti se, usmeriti se:
navedò kam ſe obernit nedol., de bi na ſvoj dum prishli ǀ Sdaj ſe jest k'vam obernem 1. ed. ǀ h' poſvejtnem rezhem ſe obernesh 2. ed. ǀ gredò snamy kamerkuli ſe obernemo 1. mn. ǀ ſe naſaj obernejo 3. mn. ǀ obernimo vel. 1. mn. ſe K'Adamu, inu K'Eui ǀ obernimoſe vel. 1. mn. k' S. Andreu ǀ s'celliga ſerza h'G: Bogu obernite ſe vel. 2. mn. ǀ kamerkuli ſe je obernil del. ed. m ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu Templi ſe obernel del. ed. m ǀ ſe je obernu del. ed. m k' Ajdu, rekozh ǀ kam ſe bosh obernila del. ed. ž ǀ kam ſe bomo obernili del. mn. m ǀ nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obsuti -sujem dov. 1. obstopiti:
kadar na plazu stoij vſe mestu njega odſuje 3. ed. 2. (napadalno) obkrožiti:
hudizhy jo obſujeio 3. mn., inu mozhnu ſtiskaio ǀ ozhitni greshniki ga obſujejo 3. mn. ǀ bodo tvoji Saurashniki tebe obſuli: del. mn. m inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali ǀ Veliku tellet je mene obſulu del. ed. s, debeli voli ſo mene oblegli ǀ Veliku pſſou ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli del. mn. m, kakor zhebelle ǀ kadar bodo taisto obſsule del. mn. ž bolesni, inu hudizhi obsuti se osuti se:
Sjutra zvete, inu ſvojo lepoto kashe, svezher ſe obſuje 3. ed., poshushj, inu gnila poſtane ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje 3. ed., inu poshushi Zapis odsuje zelo verjetno vsebuje pogosto tiskarsko napako, zamenjavo b z zrcalnim d.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obtožiti -im dov. obtožiti:
sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti, de bi ga mogli obtoshit nedol. ǀ de bi hudizhi nejmeli tulikain vrshohu mene odtoſhit nedol. ǀ ſo opominali de bi shal k' Rihtariu ga obtoshit namen., de bi njega shtrajfal ǀ preſizo vbye, danarie najde, zupernzo obtoſhi 3. ed. ǀ Eduvarda po nedolshnem je obtoshil del. ed. m ǀ Iest bodem obtoshu del. ed. m ſam ſebe nikar druge ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila del. dv. m, de ſta Suſanno neshla presheſtvu tribat ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij del. mn. m obtožiti se priznati krivdo:
ſe obtoshi 3. ed. de je Zupernza ǀ vſe ſpovednize ſo polne lody, ſe njeh grehou obtoshio 3. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio +3. mn. pred Spovednikam ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila del. ed. ž, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà Zapis odtoſhit vsebuje pogosto tiskarsko napako, zamenjavo b z zrcalnim d.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obveseliti se dov. razveseliti se:
Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo vgledali, ſo ſe obveſelili del. mn. m s' prevelikim veſſeljom (II, 129)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
očistiti -im dov. očistiti:
Hozhe te gobaſte ozhiſtit nedol. ǀ G. Bug je hotel ozhiſtit nedol. shnable Preroka Iſaia ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit nedol. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti 3. ed. ǀ Vſe Karshenike Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti 3. ed. od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ Ieſus tudi nje vumadesheno dusho ozkiſti 3. ed. ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil del. ed. m od gob Sironskiga Generala Naamana ǀ Bug bode ozhistel del. ed. m tuoju duſho ǀ Slejdno mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil del. ed. m ǀ bode porodila to Nebeſhko zhistost, Katera bo tebe, inu vſe druge greshnike ozhistila del. ed. ž ǀ ako poprej nes ſte prau vasho dusho ozhiſtili del. mn. m ǀ Kadar nad ſabo en madesh, ali tadu samerkali ſo ſe vumili, inu ozhistili del. mn. m očistiti se očistiti se:
ta greshna dusha samore madeshe svoijh grehou oprati, inu ſe ozhistit nedol. ǀ zhlovjk ſe ozhisti 3. ed. s'kusi S. kerst
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oddehniti se -dahnem se dov. oddahniti se:
Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem 1. ed. (V, 297)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oddržati se -im se dov. vzdržati se:
odershiteſe vel. 2. mn. od meſſa (V, 182)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odklanjati se -am se nedov. priklanjati se:
Bug ijh shtrajfa, de sa nijm ſo mogli pojti v'AEgijpt, inu tankaj ſo bilij perſileni, njemu ſe odklajnat nedol. ǀ vezh ſe odklajnash 2. ed. unimu, kateri eno slushbo je tebi dal, Kakor Christuſu kateri suojo S: Rèſhno krij je sa tebe prelil ǀ Se tebi odklajna 3. ed., rokò Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ prèd vezherio dolgu molio, inu Nebeſsam, inu ſemli ſe odklajnaio 3. mn. ǀ vſelej je v'gnadi Boshij ostala, satorai vſi ſvetniki, inu ſvetnize ſe nij odklajnajo 3. mn. ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo stregal, njemu ſe odklajnal del. ed. m ǀ ti drugi ſe ſo njemu odklajnali del. mn. m ǀ prèd njim ſo ſe odklajnali del. mn. m, inu sa gnade proſſili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odkloniti se -im se dov. prikloniti se:
gre inu pohleunu ſe Gospudu odkloni 3. ed. (I/1, 170)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odkriti se -ijem se dov. odkriti se, sneti pokrivalo:
Mardochæus Jud, leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit, ali odkriti nedol. ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti +nedol. ǀ ſe ym neodkrije +3. ed., ali neperpogne ǀ taiſtimu ſe neodkriete +2. mn., inu neperpognete ǀ pred njegovim S. Pildom ſe neodkrijeio +3. mn., ne perpogneio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odledigati se dov. rešiti se, osvoboditi se:
Zhlovek ſam od ſebe skuſi greh ſe v' paku vershe, reishit pak ſe nemore bres gnade boshie. Sam ſebe ſe saplete, inu sveshe s' shtriki teh grehou … Bres gnade boshie pak ſe nemore odledihat nedol. (V, 380) → ledig
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odločiti dov. 1. ločiti:
Chriſtuſa JEſuſa … ne bo puſtila vezh od ſvojga ſerza odlozhit nedol. ǀ S. Catharino nej mogal odlozhit nedol. od Chriſtuſa ǀ G.c Bug skuſi ſvojo volno dobruto nas je odlozhil del. ed. m od teh nevernih 2. določiti:
Jeſt vam hozhem tu krajlevſtvu odlozhiti nedol. ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil del. ed. m, teiſte je on tudi poklizal ǀ G. Bug vam je vshe od vekoma eno gvishno mero odlozhil del. ed. m ǀ kadar zhlovek napolni mero ſvojh grehou, katiro Bug je njemu odlozhil del. ed. m odločiti se ločiti se:
n'hozhehs odlozhitſe nedol. od hudizhaviga tovarshtva ǀ od lushtu tiga ſvejta, inu meſsa ſe oblozhili del. mn. m Zapis oblozhili vsebuje pogosto tiskarsko napako, b namesto zrcalnega d.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpovedati -vem dov. 1. odreči:
tudi ty hudi Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nedol. nemorio ǀ Ti njemu neodpovesh +2. ed., temuzh ga pohleunu sa myr proſsish ǀ G. Bogu odpovedò 3. mn., Kateri do vekoma shelij taistu isvelizhat inu potroshtat ǀ Se neſpodobi de bi jeſt tvoj Syn odpovedal del. ed. m tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal del. ed. m ǀ vſym tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala del. ed. ž ǀ KuliKain ſe ijh najde, Kateri ſo nijh ſerce Bogu odpovedali del. mn. m ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali, inu pijanzhuali, inu tem vboſym almoshno odpovedali del. mn. m 2. odreči se, odpovedati se:
meneozh de nebo odpovedala del. ed. ž njega sa ſvojga Shenina vseti ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu del. ed. s uſimu timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ Mehkam poſtelam ſo odpovedali del. mn. m, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ doſti ludy skuſi braine duhounih Bukvi ſò odpovedali del. mn. m timu golufnimu ſvejtu, inu is celiga ſerza ſe ſò h' shlushbi boshi podali 3. odgovoriti:
Chriſtus ym odpovei 3. ed., rekozh ǀ Chriſtus prezej mu je bil odpovedal del. ed. m reKozh odpovedati se odreči se, odpovedati se:
Jeſt ſe hozhem Mammonu odpovedat nedol. ǀ ſe imamo odpovedati nedol. vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm 1. ed. vſimu timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ Bogu sa takrat odpovej 3. ed., hudizhu pak ſe poda ǀ ſim ſe hudizhu odpovedal del. ed. m ǀ odpovedal del. ed. m ſe je bil od vſih shlushb
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpreti -em dov. odpreti:
tij domazhi ſò bilij njega truplu ſturili odprejti nedol. ǀ je bila perſilena njemu odpreiti nedol. ǀ ſe pomujejo po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti nedol. ǀ nam hozhe oprejti nedol. Nebeske urata ǀ sanikarnu gre urata odprejti namen. ǀ vam grem urata nebeska odpreiti namen. ǀ n'hozhe noge vmasat, ſe boij resmrasit, kadar bi shla ſvojmu sheninu odprèti namen. ǀ sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati, odpre 3. ed. oblake, kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ skozhi s'poſtele dauri odprè 3. ed. ǀ inu vener ozhy neodpre +3. ed. ǀ pak s'S. Rus. T. ſi odpremo 1. mn. vrata Nebeſhke ǀ my Njemu nashe ſerze odpremò 1. mn. ǀ odprejo 3. mn. eno shrinjo ǀ teſtament odprejo 3. mn. ga prebereio, vſaki ſyn je hotel erb biti ǀ odpri vel. 2. ed. tuoje usta, ſpoſnaj temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane ǀ Odprimi vel. 2. ed.+ moja luba priateliza ǀ odprimo vel. 1. mn. vshe enkrat nashe ozhy, nehaimo od greha ǀ odprite vel. 2. mn. vshe enkrat vashe ozhy, nuzajte pamet ǀ Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl del. ed. m ǀ nej urednu de bi vſta odpru del. ed. m ǀ de Bosh odprel del. ed. m ozhy tvoiga Ozheta, tvoje Mattere ǀ hudizh s'taiſtimi kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel del. ed. m ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal, inu proſsil de bi mu odperla del. ed. ž ǀ je leshal, inu zhakal, de bi njemu odperli del. mn. m ǀ ſò odpèrli del. mn. m ſvoje Saklade odpreti se odpreti se:
semla ſe ſtreſe, inu odpre 3. ed. ǀ s'kluzham tiga S. imena s' odpre 3. ed. ǀ kaku ſe neodpre +3. ed. semla, de eno takorshno greshinzo v' paku neposhre ǀ vrata NebeſhKe ſe odpreio 3. mn. ǀ te ſkale ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio 3. mn. ǀ prezej njemu ſe Nebeske urata odprò 3. mn. ǀ de bi ſe nam nebeſſa, inu nihar paku odperl del. ed. m ǀ de bi ſe semla pred mano odperla del. ed. ž jeſt morem K'taistimu tovarstvu pojti ǀ de bi semla ſe neodperla +del. ed. ž, inu tebe neposherla ǀ grobi so ſe bili odperli del. mn. m ǀ teh mertvih jame ſe ſo odperle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odrešiti -im dov. 1. odrešiti (od pekla):
ſam G. Bug taiſte samore odreshit nedol. skuſi Spovednike ǀ uniga pak odreishit nedol. Sam Papesh oblaſti nimà ǀ G. Bug nej hotel odreishiti nedol. te punterske Angele ǀ je Boga prosil, de bi njega odreshil del. ed. m ǀ inu leta vaſs bò od pakla odreshila del. ed. ž 2. rešiti:
dokler ſmert yh neodreshi +3. ed. ǀ je on vezhkrat te Rimske ſaurashnike premagal, inu njeh Mestu odrèshil del. ed. m ǀ vſyh nevarnoſty yh je odreshel del. ed. m odrešiti se rešiti se:
de bi ſe mogla odreshit nedol. od martre teh viz ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil, de ſe nei mogal uezh odtergat, inu odreshit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odtrgati -am dov. odtrgati:
Jeſt bi shelel od uſyh poſvejtnih rezhy moje ſerze odtergat nedol. ǀ od uſt ſi odtergate 2. mn., inu tiga lazhniga naſſitite ǀ is taiſte ſim eno pogazizo ſturila, inu ſama ſebi, inu mojmu otroku od vſt odtergala del. ed. ž ǀ Jeſt bi hotel, de bi vshe enkrat vashe ſerza odtergali del. mn. m od tiga poſvejtniga veſſelja odtrgati se odtrgati se:
Serze oſtane per ſvojmu shazu, inu od taiſtiga nikuli ſe nemore odtergat nedol. ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali, inu odtergali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvaditi se dov. odvaditi se:
nemorem ſe sderſat, inu odvadit nedol., de ſi lih vezhkrat ſi naprei vſamem, inu oblubim (II, 214) ǀ ſe je bil oduadil del. ed. m, inu nihder vezh preshiſtva tribal (II, 217)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvezati -vežem dov. 1. odvezati, razvezati:
kateriga zheulou jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat nedol. ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe 3. ed. ǀ en zholnar od veshe 3. ed. ſvojo barko ǀ shtrike mu odueshejo 3. mn., ternievo krono mu sglave sderejo ǀ odveshi vel. 2. ed. jeſik, spovedaiſe popolnama ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga dershal, odveshitega vel. 2. mn.+, ter popolnama spoveiteſe ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih odveſal del. ed. m ǀ nej ſo hoteli perpuſtit, de bi taiſto Jogrij odvesali del. mn. m 2. dati odvezo:
Mashniki ſo tebe od grehou odveſali del. mn. m odvezati se odvezati se, razvezati se:
rezhe, de ima jeſik ſe odvesat nedol., inu govorit ǀ ſe je bil en shulin odvesal del. ed. m ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali del. mn. m, inu odtergali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oglasiti se -im se dov. oglasiti se:
oglaſſiſe vel. 2. ed. vshe enkrat ouzhiza moja (V, 284)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ogvantati -am dov. obleči:
terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga oguantat nedol. ǀ ſapovej lepu ga ogvantat nedol. ǀ G: Bug jo oguanta 3. ed., inu pokrje s'enem plajsham ǀ ſam Ozha Nebeſki je taiſto ogvantal del. ed. m ǀ v' Svetem Karſtu je bil vaſs oguantal del. ed. m s' ſvojem libereiam ǀ ti bi rad njega oguantal del. ed. m, inu naſſitil ogvantati se obleči se:
volnu ſe hozhem lepu oguantat nedol. ǀ ta lazhni Syn ſe bo mogal dobru naſſitit, inu lepu ogvantat nedol. ǀ Leta ſe lepu oguanta 3. ed. kakor ſe je ſpodoblu eni Krajlevi Neveſti ǀ s' to pohleuno pepelnoſto farbo ſo bò ogvantala del. ed. ž → gvant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ohraniti -im dov. ohraniti:
nej ſi hotela ohranit nedol. tuoio nedolshnost ǀ je bil oblubil G. Bogu divishtvu ohraniti nedol. ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu ohrani 3. ed., inu sadarshi ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu ohrani 3. ed. ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani 3. ed., niemu dopasti nemore ǀ kadar gnado Boshio imamo, tudi S. myr ohranimo 1. mn. ǀ toiſtim, kateri sapuvidi boshie ohranio 3. mn. G. Bug je en takorshen velik nesrezhen lon v' Nebeſſih perpravil ǀ fliſſnu hodite boshio beſſedo poshlushat, taiſto v' ſerzi ohranite vel. 2. mn., po taiſti vash leben pelite, de tu nebesku veſſelje sadobite ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom ohranil del. ed. m ǀ bi enu nezh ratali, kadar bi G. Bug taiſte s' ſvojo mogozhno roko neohranil +del. ed. m ǀ Navuk te kokushi je dobru ohranila del. ed. ž ta bogaboyezha Shena Maria Aurilot ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela, inu nyh nyvo predala, ter en tal danariou ſta bila sa ſe ohranila del. dv. m ǀ blagu ſo sa ſe ohranili del. mn. m ǀ Aku bote danashno mojo pridigo ohranili del. mn. m, bote resnizo sposnali ohraniti se ohraniti se, preživeti:
aku ſe hozheo ohranit nedol. ſtiskat morio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okopati se -pljem se dov. okopati se:
v' ſvoj krivy ſe okople 3. ed. (IV, 479)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okužiti -im dov. okužiti:
kadar bi sapovedal lufftu, de ima naſs okushit nedol.? v eni vri vſy bi pomerli ǀ kugo h' tebi ulezhesh, inu cilu lufft okushish 2. ed. ǀ Sapovej lufftu kar prezej okushi 3. ed. Sicilio, inu Fransko deshelo ǀ je eden tiga drugiga okushil del. ed. m ǀ Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti, de ſo ga mogli na duorishe poſtavit, de bi hisho neokusil +del. ed. m ǀ greh je ena nepremagana Kuga, Katera je okushla del. ed. ž to lepo, inu zhisto Krij zhlovesko okužiti se okužiti se:
Nej mogozhe v'mej kushnimi prebivat, inu ſe neokushit +nedol. → kuga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
olepotičiti -im dov. okrasiti, olepšati:
Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit nedol. tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti (V, 195) olepotičiti se nališpati se:
prezei ona ſe obleizhe, inu olepotizhi 3. ed. kar ner vezh je mogla (V, 353)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
omečiti -im dov. omehčati:
Sabſtojn ſe mujash s' tvojmy shmajhlerskimi beſſedami moje ſerze omezhiti nedol. ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio omezhit nedol. ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ ſe nepusti omezheti nedol. nikar s'dobruto, nikar s'shtrajfingo ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi 3. ed. ǀ terdejshi ſerza kakor je Djamant prezej omezhij 3. ed. ǀ is katero omezhj 3. ed. tu shloveſku ſerze ǀ obena rejzh neomezhj +3. ed. taku mozhnu ſerze eniga zhloveka ǀ bo omezhil del. ed. m tu terdu neuſmilenu ſerce ǀ je bil omezhu del. ed. m nje tardu ſerze ǀ nej tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil +del. ed. m ǀ s'ſvojo lepoto je bila omezhila del. ed. ž ſerze krajla Aſvera ǀ de bi vashe ſerza omezhili del. mn. m ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè omezhile del. mn. ž omečiti se omehčati se:
v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti ſe morio omezhiti nedol. ǀ Pò tem tu terdu greshnu ſerze ſe omezhi 3. ed., inu sazhne ſaurashit greh ǀ Ozhetavu ſerze ſe omezhj 3. ed. ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy 3. ed. ǀ ta skala ſe omezhy 3. ed. ǀ ſe neomezhi +3. ed. ni skuſi napokaj ſvoje vejſti, ni skuſi dobre Svete miſly ǀ njegovu mozhnu ſerze ſe je bilu omezhilu del. ed. s ǀ de bi nyh ſerze ſe neomezhilu +del. ed. s ǀ Nej bilu mogozhe de bi taiſte terde ſerza ſe neomezhile +del. mn. ž/s ǀ de bi naſha tarda ſerza ſe omezhila del. mn. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
omotati se dov. zaplesti se:
njegove lasy ſe ſo bile omotale del. mn. ž okuli ene grastave veje (II, 355)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
omožiti se -im se dov. omožiti se:
Zhe misli ſe omoshit nedol., nikuli nje ſerze pozhitika nimà ǀ ena dekelza de sprizho tvoih beſſedy ſe nemore omoshit nedol. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij 3. ed. ǀ skorei ſe bo omoshila del. ed. ž ǀ de bi pameti nejmela, kadar bi ſe neomoshila +del. ed. ž ǀ poshtenu ſe ſò omoshile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opariti -im dov. opariti, popariti:
vſo rokò tej lashnivi sheni opari 3. ed. (II, 399) ǀ druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo 3. mn., de bi li G: Bogu ſe nesemirile (I/1, 81) opariti se opariti se:
drugi dan ſo mater s' vurelam kropam oblili, inu zhe ſe nej oparila del. ed. ž, takrat ſo ſodili, de mati je nedolshna (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opasati se -ašem/-am se dov. opasati se:
shene … ſe zhes persy opaſeio 3. mn. (II, 586) Zapis ima domnevno tiskarsko napako ſ namesto ſh, prim pogosto piſſeio namesto piſheio. Manj verjetno zapis -eio predstavlja -ajo po preglasu, saj se ta pojavlja le za palatali, npr. grausheio; → prepasati se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opeči se -čem se dov. 1. opeči se:
ſe yh dotaknejo, ter ſe opezhejo 3. mn. ǀ ſe bò ſilnu opekel del. ed. m ǀ ſe je bila takuszerala, inu na ſonzi opekla del. ed. ž, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ nekateri ſe ſo opekli del. mn. m, inu sbodli 2. speči se:
kakor pishata ſe ſo bile opekle del. mn. ž/s, Salamandra yh je bila posherla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opijaniti -im dov. opijaniti:
nej veidil, de vinu opyani 3. ed. ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio 3. mn. opijaniti se opijaniti se:
je nauajen opyanit se nedol. ǀ ſe opyant nedol. pak, inu vſe v'hoshtary puſtit ǀ vſaki dan ſe opyanish +2. ed. ǀ nej sadosti de ſe neopijanesh +2. ed. ǀ Ta katiri ſe opyani 3. ed. ſama volnu norz rata ǀ kadar ſe opijani 3. ed. ga glava bolj ǀ tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani 3. ed. ǀ de zhlovik ſe neopyani +3. ed. ǀ velikukrat ſe taku opyanite 2. mn. de od mise v'postelo vaſs morio neſti ǀ v'ohstario greſte ſe opijanite 2. mn. ǀ matere nikatere ſe opyanio 3. mn. ǀ ga greua, de ſe je bil opyanil del. ed. m ǀ je reis de ſe je bil opianil del. ed. m ǀ Sim ſe opijanil del. ed. m, ali drugi ſo mene perſilili ǀ de bi ſe ty povableni neopyanili +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opirati se dov. opirati se:
nad palzo ſe je mogal operat nedol. (IV, 450)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opiti se opijem se dov. opiti se:
sa sdrauje tuojh Priatelnu ſe taku opijesh 2. ed. de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij (I/1, 78)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
opotekati se nedov. opotekati se:
ſe sazhne opotekat nedol., okuli pade glavo ſi resbye (V, 169)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oprati operem dov. oprati, umiti:
de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe oprati nedol. ǀ Magdalena s'ſolsami Ieſuſave noge opere 3. ed. ǀ ſvojo rano dobru opere 3. ed., inu supet ſe sazelli ǀ Operi vel. 2. ed. s'tuoijmi ſolsami S. S. Rane Chriſtuſa Iesuſa ǀ Operij vel. 2. ed. tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu te ſpuvidi ǀ ſvoje roke opral del. ed. m ǀ ſe je bila sgrevala, inu s' ſolſſami ſvoje madeshe oprala del. ed. ž ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali del. mn. m oprati se oprati se, umiti se:
ima sedemKrat ſe oprati nedol. v'tem potoKu Iordanu ǀ ſedemKrat ſe opere 3. ed. ǀ operiſe vel. 2. ed. v' tej gorki Sveti Reshni krivy ǀ ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oskrbeti -im dov. oskrbeti, tj.
narediti, da kdo dobi, kar potrebuje:
ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti nedol. s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio ǀ sdaj pak ſte ſi naprei vſeli vashe dushe oskerbeiti nedol. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku dati, inu ga s' potrebo oſkerbeti nedol. ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim 1. ed., inu negar Egypt ǀ tuojo sheno, inu otroke lepu oskarbish 2. ed. ǀ Bug naſs vſe oſkerbi 3. ed. ǀ edn drugiga brani, pomaga, inu oskerbi 3. ed. ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim oſkerbj 3. ed. ǀ G. Bug regera, oſkerbji 3. ed., inu vuzhji vſe ſtuari ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam oskerby 3. ed. ǀ kateri ner obilnishi oskerbj 3. ed. ſvoje shushabnize ǀ my yh oskerbimo 1. mn. s'shpisho, inu s'guantam ǀ de bi neopeshal ga oskerbè 3. mn. s'kruham ǀ lazhne, inu shejne je oskerbel del. ed. m ǀ ga je pelal v' oſhterio, inu ga je dobru oſkerbel del. ed. m ǀ naſs je oskarbel del. ed. m s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ de bi yh s' vinam oskerbil del. ed. m ǀ de bi to potrebno shivino oſkerbil del. ed. m ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem oskerbu del. ed. m ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela del. ed. ž, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ savupam v' Milost Boshjo, de ta naſs bo oſKerbela del. ed. ž ǀ Angeli ſò s' shpisho oskerbeli del. mn. m Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo oskrbeti se oskrbeti se:
de bi imel s' shitam ſe oskerbeti nedol. sa ſedem leit ǀ sa to prihodno vezhnoſt ſe oskerbeiti nedol. ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti nedol. ǀ ſe oskerbi 3. ed. s' uſem tem kar meni de bo njemu potreba ǀ ſe neoskarbite +2. mn. s'tem ohzetnom guantam ǀ V'mladosti ſe oſkerbè 3. mn., s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali ǀ Poprej kakor mres pride s'dervami s'oſkerbè 3. mn., de po simi ſe grejeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oslepiti -im dov. 1. oslepiti:
ga je puſtil oslepiti nedol. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti nedol. ǀ en prah, ena troha oslepi 3. ed. tu oku ǀ komary Levom ozhij stakneio, inu yh oslepè 3. mn. ǀ ty paklenski Philistery yh premagaio, oſlepio 3. mn., inu v'to paklensko kèho parpravio ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili del. mn. m ǀ Tobias je bil vſmilen, inu vener lastauze ſo ga bile oſlèpile del. mn. ž ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile del. mn. ž, inu obnorele 2. preslepiti:
ony ſe ſo poſtili oslepit nedol. skuſi shenkinge, inu priasnoſt ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho ti yh oslepish 2. ed. ǀ Kadar greshnisk ſam ſebe oslepish 2. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi 3. ed., inu obnorj ǀ tu greshnu djajne zhloveka oslipji 3. ed. ǀ ta paklenski hudizh, kateri naſs oſlepi 3. ed., inu sapele ǀ Gdu je tebe taku oſlepil del. ed. m ǀ klaguje zhes ſvoje grehe, kateri ſo njega oslipeli del. mn. m kakor Sampſona oslepiti se oslepiti se:
Zhlovek ſam od ſebe lahku ſe oslepi 3. ed., aku li hozhe, pogled pak ſam ſebi povernit nesamore
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osmoditi (se) dov. osmoditi se:
ſe boym oſmuditi nedol. (II, 114)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ošemiti se -im se dov. našemiti se:
kadar pak ſe oshemio 3. mn. te ner garshi, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ Hudizh, kadar je hotel Evo sapelat, je bil ſe oshemil del. ed. m, kir oblizhe, ali mashkaro te kazhe je bil oblekil ǀ satorai ſe je bil oshemil del. ed. m (V, 164) → šema, → všemiti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otroštati se -am se dov. potolažiti se:
ſe enu malu otroshtaio 3. mn. (II, 574) → troštati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oviti se dov. oviti se:
Ena Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli od ene kazhe, katera ſe je bila okuli te tize ovila del. ed. ž (I/1, 175)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ozirati -am nedov. ozirati se:
pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio 3. mn. ǀ ſvoje bele roke, inu noge persy je kasala, po Zerkvi oſerala del. ed. ž ozirati se ozirati se:
ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá plunit, veliku minie okuli ſe oſerat nedol. ǀ okuli ſe oserate 2. mn., inu ſtu nespodobnih miſil imate ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ozreti se -em se dov. ozreti se:
On ſe ſazhudi, vſtanovi, naſai ſe oſre 3. ed., de bi vidil, gdu tu shteie ǀ ſe naſaj oſre 3. ed., obeniga nevidi (V, 159)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oženiti -im dov. oženiti:
ozha Nebeshki je bil oshenil del. ed. m suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature oženiti se oženiti se:
teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit nedol. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit nedol., ima gledat de ſvojo gliho vſame ǀ Vni ſyn ſe osheni 3. ed., una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal, inu ſe oshenil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oživeti -im dov. 1. oživeti:
Leta sgubleni Syn je bil ſebe skuſi greh umuril, oshiveiti nedol. pak ſam od ſebe bres gnadec boshie nei mogal ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno Tabitho, inu oshivj 3. ed. 2. oživiti:
Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia kadar hozhe Lazaruſa oshiveti nedol. ǀ ne samorem njega vezh oshivèti nedol. ǀ de bi vſe oshivela del. ed. ž, inu isvelizhala oživeti se poživiti se:
tiga je bil k' enimu ſtudenzu pelal, de ſe je bil oshivil del. ed. m ǀ de bi ty shejni, inu potrebni ſe oshiveli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pasti2 pasem nedov. pasti:
Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se:
sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi:
vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se:
meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem:
nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem:
ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati:
ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti:
tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati:
Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren:
nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se:
Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti:
Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pitati -am nedov. pitati, hraniti:
Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou, vy pak yh pitate 2. mn. s' shpotam ǀ te mlade ſvoje ſtarishi pitaio 3. mn., yh greiejo ǀ taku dobru hudizhe pitaio 3. mn. ǀ Angel je Joanno peſtoval, ſibal, inu pital del. ed. m pitati se hraniti se, jesti:
takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat nedol., ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plačati -am dov. plačati:
aku nema s'zhim plazhat nedol., hisho mu vſamesh ǀ sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati nedol. ta dolh ǀ tuoje dolge rihtik plazhash 2. ed. ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash 2. ed. ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh +2. ed. antverharie ǀ Ne plazha 3. ed. ob ſvojm zhaſsu purgar shtibre, prezei rubiga ǀ dokler popolnoma Pravizi Boshi nyh dolh plazhaio 3. mn. ǀ resnizo piſheio, inu govore sa taiſte, kateri ym dobru plazheio 3. mn. ǀ dolge ſa ozhetam neplazhejo +3. mn. ǀ plazhai vel. 2. ed. Gospojſki deſſetino ǀ plazhaj vel. 2. ed. shtazunariu, inu shnidariu ǀ Plazhaite vel. 2. mn. tedaj G. Bogu popolnama deſſetino tiga S. poſta ǀ Plazhajte vel. 2. mn. tedaj deſſetino G. Bugu s' tem S. poſtam ǀ de bi plazhal del. ed. m ta dolh ǀ nej taku draga, de bi jo neplazhal +del. ed. m ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela, inu plazhala del. ed. ž ǀ erbi nebodo povernili, inu dolge nebodo plazhali del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale del. mn. ž muja se plača izplača se:
En syn taku lep de ſe muja plazha 3. ed. njega vidit ǀ ſe muja plazha 3. ed. ga rediti ǀ muja ſe neplazha +3. ed. taku dalezh eno libro poshilat ǀ Se muja neplazha +3. ed. sa taku shleht rezhy beſſede dellat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plakati -am nedov. jokati se:
enimu Krajlu ſe nespodobi jokat, inu plakat nedol. ǀ kadar ugleda letu meſtu, ſe zhes taiſtu ſazhne milu plakat nedol. ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati nedol. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio 3. mn. plakati se jokati se:
sakaj Moj slatki Jesus ti ſe taku mozhnu plakash 2. ed. ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij vus volni svejt ſe joka, inu plaka 3. ed. ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj +vel. 2. ed., inu negrimaj ǀ kadar je bil vgledal tu Meſtu ſe je zhes taiſtu plakal del. ed. m ǀ Ah moje lubu meſtu Jeruſalem … kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti:
vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti:
bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se:
vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poboljšati -am dov. poboljšati, izboljšati:
ſi vſame ſvoje greshnu shivejne pobulshat nedol. ǀ Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat, inu ij pobulshat nedol. ǀ s'kugo Katera ſe K'nam perbliſhuie, naſs neshelij Konzhati, ampak pobulſhat nedol. ǀ zhe na tem ſe nepreſtrashish inu tvoj leben nepobulshash +2. ed. ǀ Chriſtuſavo vero ſposna, inu ſvoj greshni leben pobulsha 3. ed. ǀ leta kateri nepobulsha +3. ed. ſvoj leben ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn leben nepobulshate +2. mn. ǀ tebe videozh ty drugi pobulshaio 3. mn. ǀ vezhkrat naſs pohushajo, kakor pak pobulshajo 3. mn. ǀ Ah karshena dusha! pobulshai vel. 2. ed. tvoj leben ǀ pobulshajmo vel. 1. mn. nashe hudu shiveine ǀ pobulshajte vel. 2. mn. per zajtu vaſse greshnu shiveine ǀ ſvoj greshni leben je bil pobulshal del. ed. m ǀ na letu je vednu mislila, ſvoj neſramni greshni leben pobulshala del. ed. ž ǀ nyh shiveinie bodo pobulshali del. mn. m poboljšati se poboljšati se:
nihdar ſe nej ſo hoteli pobulshat nedol. ǀ Spovednik pravi de ima ſe pobulsat nedol. ǀ takushnih grehou ſe imaio ſdershati, inu ſe pobulſat nedol. ǀ koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit, inu nepobulshat +nedol. ǀ v'ſtaroſti ſo mislili ſe pobolshat nedol. ǀ sakaj jeſt tedaj ſe nepobulsham +1. ed. ǀ tvoja dusha je v' veliki nevarnoſti, vener ſe nepobulshash +2. ed. ǀ ena nezhista shena teshku ſe pobulsha 3. ed. ǀ kateri skuſi exempel teh bogaboyezhih ſe nepobulsha +3. ed. ǀ Bug naſs gajshla, inu vy ſe ne pobulshate 2. mn. ǀ sakaj tedaj ſe nepobulshate +2. mn. ǀ te greshne de ſe pobulshaio 3. mn. ǀ vener ſe nepobulshaio +3. mn., ampak hudobnishi poſtaneio ǀ Sdaj spokoriteſe, sdaj pobulshajte ſe vel. 2. mn. ǀ ſe bom pobulshal del. ed. m, inu ſpokoril ǀ ſe bosh sgrevala, inu pobulshala del. ed. ž ǀ aku ſe nebote pobulshali del. mn. m ǀ de bi ſe nepobulshali +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pobrati -berem dov. pobrati:
imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati nedol. tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan ǀ golob kadarkuli enu sernu shita pobere 3. ed., ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ poberite vel. 2. mn. gori, kar vam vasha ſrezha da ǀ letu sgublenu klaſsovje bo pobral del. ed. m ǀ je pruti vezheru iſtolkla, tu kar je bila pobrala del. ed. ž ǀ od koſzou, kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali del. mn. m pobrati se pobrati se, oditi:
prezei mu ſe ima s'hishe pobrati nedol. ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam ſe je mogla pobrat nedol. s' hishe Abrahamaue ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere 3. ed. ǀ sdaj poberiſe vel. 2. ed. prozh ǀ poberiſse vel. 2. ed. prozh ǀ poberite ſe vel. 2. mn. s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie ǀ Poberiteſe vel. 2. mn. prozh od mojga oblizha ǀ ſe je bil pobral del. ed. m na ſvojo Priſtavo, meneozh tamkaj per gmahu, inu myru shiveti ǀ potle veno puszhavo ſe je bila pobrala del. ed. ž ǀ edn sa tem drugem ſo ſe prozh pobrali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
počutiti -im dov. občutiti:
Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se:
peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podati -am dov. podati:
greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se:
ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se:
Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podirati -am nedov. podirati:
sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske meſta poderaio 3. mn., deshele rupajo (V, 570) podirati se podirati se:
hishe ſe bodo paſipale, inu poderale del. mn. ž (V, 3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podpisati -pišem dov. podpisati:
kateri kirkuli je eden njemu enu ſupplicirajne, ali proshno sapiſsano dal prezej je doli ſedil, inu kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal del. ed. m podpisati se podpisati se:
vam dam ta beli popir, inu ſe podpiſhem 1. ed. ǀ volnu h'temu pervolj, ſe podpiſhe 3. ed. ǀ s'ſvojo laſtno kryvio ſe podpishe 3. ed. ǀ Ah N: N: podpiſhiteſe vel. 2. mn. temu s: Mijru, s'kusi kateriga priatelni Boshij bodete ratali ǀ sazhne proſſit sa nyh sakonsko vero, inu lubesan, de bi ſe podpiſſal del. ed. m ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit, de bi ſe podpiſsal del. ed. m, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize Catharine ǀ vſelej ſe je potpiſſal del. ed. m Servus Servorum Dei
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podreti -derem dov. 1. podreti:
medved je hotel proſtor timu S. Moshu ſturiti, satoraj plut podere 3. ed. ǀ De potreſſi vashe hishe podereio 3. mn., de ſaurashniki vam shkodio ǀ kaj sdaj tebi pomagaio tvoje mozhne roke, s'kateremi ſi bil hisho, inu ſtebre poderl del. ed. m ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli del. mn. m 2. izdreti:
Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi, inu podrejti nedol. podreti se podreti se:
sid ſam od sebe ſe podere 3. ed. ǀ kar danas sisidaio, jutre ſe podere 3. ed. ǀ ſe uterga is hriba en kamenzhek ſam od ſebe ter sadene ta slabishi glid tiga pilda, kar ſe poderè 3. ed. ǀ hisha ſe je bila na nyh poderla del. ed. ž, de vſy ſo bili mertvi ǀ ſe je bal de bi hisha na njega ſe nepoderla +del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu del. ed. s ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu del. ed. s, inu puſtu oſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podstopiti se -im se dov. drzniti si:
ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podvreči -vržem dov. podvreči, podrediti, dati v oblast:
is Paradisha je bil Euo ſpravil, inu ſmerti podvergil del. ed. m ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu podvergli del. mn. m ǀ aku pak ſe nebodo njemu podvergli del. mn. m podvreči se podvreči se:
katerimu ſe je hotel podurezhi nedol. na semli ǀ theſkù ſapuvidi Boshij ſe potuersheio 3. mn. ǀ k'tem slatkim rezhem ſo silnu nagneni, satorai radi bi ſe bily taistim podvergli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poflisati se -am se dov. potruditi se:
je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pogovarjati se -am se nedov. pogovarjati se:
Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat nedol., ozhy paſt ǀ dokler je ona shla hudizha yskati, inu s'nym ſe pogovarjat nedol. ǀ dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria +3. ed. ǀ od nyh andlu, inu opravil ſe pogovariejo 3. mn. ǀ en zevu teden bi vaſsual, inu ſe pogovarjal del. ed. m s'taisto Pershono tebi lubo ǀ ſo ſe pogovariali del. mn. m, inu preperali, koga bi imeli sa Shkoffa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pogovoriti se dov. pogovoriti se:
Iest grem de ſe bom pogouuril del. ed. m s'mojm priatelnom (I/1, 223)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pohujšati -am dov. pohujšati:
shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite, inu nepohujshate +vel. 2. mn. ǀ Ti ſtari pohujshaio 3. mn. te mlade, Duhouni te deshelske ǀ vezhkrat naſs pohushajo 3. mn., kakor pak pobulshajo ǀ ozhitnu greh tribaio, inu druge pohuishaio 3. mn. ǀ s'nyh hudim exempelnom yh pohushaio 3. mn. ǀ nihdar ſe nepobulshaio, ampak ſvoje Hzhere pohuzhaio 3. mn. ǀ Sverine mene nereshalio, inu nepohuishaio +3. mn. ǀ hudt exempal ſi dal, inu druge pohuishal del. ed. m ǀ ſe varva de bi ludje ne pokujshal del. ed. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali +del. mn. m inu v'greh yh neperpravili pohujšati se pohujšati se:
vener obeden ſe nej bil pohulshal del. ed. m ǀ tu nar manshi kateru ſo per nyh vidili ſe ſo na taistim pohushali del. mn. m ǀ Na lete beſſede ſe ſo bily pohushali del. mn. m Piſſary, inu Fariſei ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren leben nepohujshale +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokaziti se dov. pokvariti se:
vſe vode teh ſtudenzou, inu shternih, okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile del. mn. m, inu ſmerdezhe ratale (III, 221)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poklanjati se -am se nedov. priklanjati se:
G: Bogu v'oblizhe pluva, inu hudizhu ſe poklajna 3. ed. (I/1, 10) ǀ enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali del. mn. m (I/2, 104) ǀ bom li jest, inu tuoja matti, inu tuoij Bratje prishli, inu ſe bomo pred tabo poKlajnali del. mn. m (I/2, 104)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokopati -pljem/-am dov. 1. pokopati:
na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati nedol. ǀ kadar ſo imeli pokoppat nedol. truplu S. Jacoba ǀ ga hozhemo shiviga pokopati nedol. ǀ jo poſti zhaſtitu pokopat nedol. ǀ ſakaj yh ſapele, inu v'globozhino tega pogubleina pokople 3. ed. ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu jo vbye, inu pokoppà 3. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà 3. ed., inu skrie v' pejſik ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio 3. mn. ǀ ga ven graben pokoppaio 3. mn. ǀ ga pokopaio 3. mn. v' veliko Zerku ǀ ſe vſmili zhes njega, ter grè k' gaugam de bi ga doli vſel, inu pokoppal del. ed. m ǀ s' mosham je bila pokoppala del. ed. ž vſe ſvoje poſvejtne lushte ǀ ta dua ſta bila is krisha doli vſela tu S. Reshnu Tellù, inu tajſto pokoppala del. dv. m ǀ veni ſami ſraizi bi me pokoppali del. mn. m ǀ zupernio yſzhejo, de bi mosha umorile, inu pokopale del. mn. ž 2. zakopati:
po nyvi mejzheio, v' semlo jo pokoppaio 3. mn. pokopati se pogrezniti se:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati, teshku more nehat, temuzh vſe skuſi globokejshi ſe pokopa 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti:
En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči:
Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se:
Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se:
s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polakomati se -am se dov. polakomniti se:
variteſe Nem. Nem. lete hudizhave sabele, sakaj ta kateri ſe polakoma 3. ed. na leto (IV, 295)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polomiti -im dov. polomiti, zlomiti:
Telix ſi pusti vſe kosti polomit nedol. ǀ jadra reſtarga, drevu polomi 3. ed., shtrike poterga ǀ Cleomedes prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi 3. ed. ǀ eni ſi ſobe polomio 3. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu vſe nashe oroshie polomil del. ed. m ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan ſi nei bil glave, inu roke polomil del. ed. m ǀ odpuſti lete greha, katere ſim jeſt na moie rame nalushil … de ſo mene dol polomili del. mn. m ǀ drugi bi ſi bilij roke, inu noge polomili del. mn. m polomiti se polomiti se:
Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu ſe polomi 3. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila del. ed. ž pod Svetem Antonam ǀ je bil shal orat, orodje mu ſe je bilu polomilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
položiti -im dov. 1. položiti:
eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi:
ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči:
Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti:
mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči:
poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pomazati -mažem dov. namazati:
na Kolena pade, sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy ſvoie glave taiste briſsat, inu Kuſhovati, ter s'shlahtnim masilom pomasat nedol. ǀ Chriſtus s' slinami pomashe 3. ed. njegove ozhij ǀ Beſsednikom ſim vſhe tudi dobru usta pomasal del. ed. m ǀ moje kulla ſim dobru pomasal del. ed. m, ſe troshtam de naprej poteko ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim maſilom pomasala del. ed. ž ǀ ſo bile prishle Saboto jutru k' Boshjmu grobu, de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale del. mn. ž s' dobru dishezham maſilam pomazati se namazati se:
kry s' katero ſte ſe bile pomasale del. mn. ž, je vashe dushe, inu teleſsa lepe, inu zhiſte ſturila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pomujati -am dov. potruditi se:
vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se:
inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponašati se nedov. predrzno se obnašati:
takrat hudizh ſe sazhne ponashat nedol. po kuhini, inu pitat, ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela (II, 348)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponižati -am dov. narediti ponižnega:
te preusetne ponisha 3. ed., te pravizhne polona, inu te sgublene dushe isvelizha ǀ kakor taistiga ſim bil ponishal del. ed. m, taku sdaj bom tudi tebe ǀ Ah prekleta poſvejtna preuſetnoſt? koku glaboku ſi ti mene ponishala del. ed. ž ponižati se izkazati ponižnost:
hozhem ſe ponishat nedol., de bom isvelizhen ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad nedol. pred tem reshalenim Gospudam ǀ Sakai ſe tulikajn pred nym ponishash 2. ed. ǀ Sakaj tedaj ſe tulikain ponijshash 2. ed. ǀ On ſe prednami ponisha 3. ed. ǀ zhlovek ſe poniſha 3. ed. kadar ima semelske, inu po ſveitne opravila ǀ ponishajteſe vel. 2. mn. v' vashim ſerzi ǀ Ta kateri nar vezh ſe je ponishal del. ed. m, danaſs je zhes vse povikshan ǀ Vener ſe taku ponishala del. ed. ž, kakor de bi bila ta ner nenuznishi dreu ǀ zhe bote … pred Bugam ſe ponishali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poniževati se nedov. izkazovati ponižnost:
bosh sazhel pred G. Bugam ſe ponishovat nedol. (V, 312) ǀ Krajl gre njemu napruti, ſe sazhne: pred nijm Kakor je mogal ponishuat nedol. (I/2, 20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponoviti -im dov. 1. ponoviti:
nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti nedol. ǀ morebiti mishlish spet ponoviti nedol. ta, ali uni greh kakor ſe bo perloshnoſt dala ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka, iutra pak yh ſupet ponovij 3. ed. ǀ kakor perloshnoſt najdeio spet nyh grehe ponove 3. mn. ǀ kateri shnyh greshnim djajnom ponovè 3. mn. njega britko martro ǀ ſuoje grehe ponouil del. ed. m ǀ kadar bote vash greh ponovili del. mn. m 2. obnoviti:
s' eno majhino shkodo n' hozhesh odpuſtiti, n' hozhesh ſe spravit, inu priasnoſt ponovit nedol. ǀ ta shpot, inu martro vſelej ponovish 3. ed., Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish 2. ed. ǀ neponovite +vel. 2. mn. vezh s' vashimi grehy to vojsko, katiro Chriſtus je potalashil ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi ſi ponovil del. ed. m ponoviti se preroditi se:
napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami, de ſe ponovish 2. ed. kakor ta Poſtojna ǀ vij boſte te ſtare rezhij pred pogledam teh novih vnkaj vergli, inu ſe bote ponovili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponujati -am nedov. ponujati:
sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia 3. ed. ǀ kokar en drugi Iudosh Ishkariot okuli hodite, inu jo ponujate 2. mn. ǀ hlapzy ſo ga njemu ponuiali del. mn. m ponujati se ponujati se:
kadar bi bila ena brumna shena, bi ſe nebila shla ponujat namen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti:
Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se:
dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poroditi -im dov. roditi:
v'BethlemsKi shtalazi je njega imela poroditi nedol. ǀ Ie bila spozhela ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi 3. ed. eniga ſyna ǀ Vener porodj 3. ed. eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti ǀ kadar hzher porodimo 1. mn., mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo ǀ kakor porodio 3. mn. nyh otroka na taistiga pasabio ǀ vy yh na ſvejt porodite vel. 2. mn. ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl, inu to belo lilio ſa sdravje nashih dush je porodil del. ed. m ǀ tuoja mati je tebe v'grehu spozhela, inu porodila del. ed. ž ǀ njega dvej shene ſò porodile del. mn./dv. ž 12. Patriarkou Judouſkiga Roda poroditi se roditi se:
kateru ſe porodi 3. ed. pod ſnaminam te Vage ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij 3. ed. vus volni svejt ſe joka ǀ zhlovek ſe porodj 3. ed., raſte, inu shivj v' tem blatnem, inu grenkem morij tiga ſvetà ǀ njegovi mladi ſlepy ſe porodè 3. mn. ǀ S. Gothard ſe je bil porodil del. ed. m v' Parski desheli tu lejtu 980 ǀ danaſs ſe je porodila del. ed. ž Diviza Maria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posipati nedov. posipati se podirati se, sesuvati se:
ſvejsde bodò na ſemlo padale, hribi, inu hishe ſe bodo paſipale del. mn. ž s kamenjem posipati kamenjati:
TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam poſipat nedol. ǀ S. Steffana vus folk s'kameniam ga je piſſipal del. ed. m ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini, is katirimi ſo ga poſſipali del. mn. m ǀ ſò njega s' kamejnam poſsipali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posmehovati se -ujem se nedov. posmehovati se:
ſe poſmehujeio 3. mn. ozhetu, inu materi ǀ En Gospud Felix is imenam ſe je posmehoval del. ed. m Karshenikom ǀ ſe je poſmehoval del. ed. m de kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve ǀ ſe je poſmehval del. ed. m, inu shpott delal ǀ ſe bodo meni poſmehovali del. mn. m ǀ Pridigariom ſo ſe posmehovali del. mn. m ǀ nekateri ſe bodò moijm pridigam posmehuali del. mn. m ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti:
hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti:
jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči:
Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se:
gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se:
ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati:
Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti:
urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči:
Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled:
tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati:
tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred:
ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled:
kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se:
sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postiti se -im se nedov. postiti se:
sdaj je zhaſs ſe poſtit nedol., nikar pyanzhovat ǀ de ſe ima 40. dny poſtiti nedol. ǀ n'hozhe ſe postiti nedol., n'hozhe terpeti ǀ h'zhasti boshij en dan postit nedol. ſe n'hozhesh ǀ tebi nuza de ſe postish 2. ed. ǀ vina ſe anash, inu terdeishi ſe poſtish 2. ed., kakor Bug sapovei ǀ Leta Gospa ſe poſti 3. ed. ǀ de ſi glih moli, de ſi glih ſe posti 3. ed. ǀ kadar ſe poſtij 3. ed. ſanjo pokuro della ǀ onij ſo vidili, de ſe vezh nepoſti +3. ed., ne gajshla, ne moli ǀ ſe poſtimo 1. mn. tardeshi, kakor S: Chatolish Cerku nam sapovej ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio 1. mn., inu gaishlaio ǀ taiſti katiri ſe nepoſtio +3. mn. ǀ Poſtimo ſe vel. 1. mn. tedaj, inu molimo ǀ molite, poſtiteſe vel. 2. mn., almoshne delite ǀ postiteſe vel. 2. mn. dokler ſte sdravy ǀ kadar v'pushzhavi ſe je poſtil del. ed. m ǀ je terpel, vſe skusi ſe postil del. ed. m, gajshlal, inu jokal ǀ ſe je postu del. ed. m, inu molu ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal del. ed. m ǀ v' Torek ſe je poſtila del. ed. ž, inu obhajala h' zhaſti S. Antona ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu del. ed. s ǀ ona dua ſta ſe tudi 40. dni poſtila del. dv. m, kakor Chriſtus ǀ ſmò ſe poſtili del. mn. m, ſmò radi almoshno dalli → post
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posušiti -im dov. posušiti:
katiri bi mislil tu nesgruntanu glaboku, inu shroku morje poshushit nedol. ǀ ogin poshge, inu Sonze poshushi 3. ed. kar Bug sapovei ǀ Zhaſt poſveitna je bila ojle v' lampizah, ta je gnado Boshio poshushila del. ed. ž posušiti se posušiti se:
mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi 3. ed. ǀ hitru ſe poſhushi 3. ed. ǀ kadar en glid ſe taku poshushj 3. ed. de nej v'njemu ni mokrute, ni gorkute, dusha taiſti glid ſapuſtj ǀ vſe tvoje dobra della ſe posushè 3. mn. ǀ ogijn mu ſanèti, de bi ſe poshushil del. ed. m ǀ ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila, de bi ſe poshuſil del. ed. m ǀ vſe, ſe je poshushilu del. ed. s, kakor ſinu s kamenjem posut kamenjan:
nej hotel s' kameinam poſſut im. ed. m biti ǀ ſusanno sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta im. ed. ž bila, ſama sta poſsuta im. dv. m bilà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posuti dov. posuti se podreti se, sesuti se:
Holofernes bi bil poprei verval, de vſy hribi bodo ſe poſſuli del. mn. m, kakor de taiſto nuzh bo njemu glava odſekana s kamenjem posuti kamenjati: Stephan ſe pusti s'kamenjam poſsuti nedol. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam poſsuli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posvetovati se nedov. posvetovati se:
Boshje ſapuvid ſim pred mojmy ozhmy imel, inu s'taistimy ſe poſvetoval del. ed. m (II, 272) ǀ Sò shli Fariſei tjakaj, inu ſo ſe poſvetovali del. mn. m, kaku bi Jesusa vjeli v' beſſedi (V, 602) Drugi zapis je citat na začetku pridige.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pošpeglati se -am se dov. pogledati se v ogledalu:
moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu, temuzh li enu malu ſe poshpegla 3. ed. (II, 469) → špeglati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potiti -im nedov. 1. potiti:
kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči:
is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično
truditi se:
sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potočiti se dov. zateči se:
kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem ſtanu ſe je neshal? h'Chriſtuſu ſe je potozhil del. ed. m, per njemu je pomozh, inu trosht iskal ǀ David k'G. Bogu ſe je potozhil del. ed. m ǀ De bi ty ostrasheni ludje K'njemu ſe potozhili del. mn. m ǀ pod pomozh S. Annæ ſe bodo potozhili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potolažiti -im dov. potolažiti, pomiriti, potešiti:
koku bi bil on mogal potalashit nedol. tu reshalenu ſerze Salamonavu ǀ obeden jo nej mogal potolashit nedol. ǀ shpisho vſame, inu lakoto potalashi 3. ed. ǀ ena slatka beſseda potalashi 3. ed. enu jeſnu ſerzè ǀ pravi ſtudeniz shive vode, katera uſe sheje potalashi 3. ed. ǀ Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio 3. mn. ǀ Timotheus Citrar s' ſvojo Citro je potalashil del. ed. m ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga Alexandra ǀ David nej djal, de Chriſtus je potolashil del. ed. m eno ſamo vojsko, ampak vezh vojsk ǀ ona je potalashila del. ed. ž ſerd Boshy ǀ Abigail je bila potolashila del. ed. ž tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ ſerditega mosha bosh potoleshila del. ed. ž ǀ de bi sheio vashih hudih sheil potalashili del. mn. m ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili del. mn. m ǀ na tem ſveitu nej ſo sadoſti pokure ſturile, de bi Pravizo boshio potalashile del. mn. ž potolažiti se pomiriti se, potešiti se:
ſe taku dolgu nepotalaſish, dokler v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish ǀ ta reshaleni Syn ſe sdershi, potolashi 3. ed., inu omezhi ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata, kakor sashlishita, de En Duhouni je v' hisho prishal, prezei ſe potalashita 3. dv.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potopiti -im dov. potopiti, utopiti:
sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti nedol. ǀ is iese, inu nepoterpeshlivoſti je bil puſtil potopit nedol. ſvoje zholne ǀ grevinga vſe grehe potopy 3. ed. ǀ kadar vus volni ſvejt je bil potupil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego vojsko v'krijvavem moriu potupil del. ed. m ǀ Praviza Boshja n' en dan je bila vſe ludy pobila, inu potopila del. ed. ž sunej 8. pershon ǀ tu ſlanu morje je bilu potopilu del. ed. s, inu umorilu Faraona ǀ en dan ſe bodo oblaki pretargali, inu vſe potopili del. mn. m ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile del. mn. ž potopiti se potopiti se:
en zholn prevezh napolnen ſe potopi 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potroštati -am dov. pomiriti, potolažiti:
nej troshtarja na ſvejtu de bi yh mogal potroshtat nedol. ǀ pridè vſhe enkrat potroshtat namen. ſvojga ſtariga Ozheta ǀ Bug ga potroshta 3. ed., inu sapovej de ſe nyma bati ǀ Angely perſtopio, inu taiſto potroshtaio 3. mn. ǀ naſs potroshtajo 3. mn., reſveſſelio, inu reſlushtaio ǀ poimo k' njemu, inu ga potroshtaimo vel. 1. mn. ǀ sdaj potroshtaite vel. 2. mn. vashe shaloſtna ſerza ǀ potroshtajte vel. 2. mn. vaſhe ſtarishi ǀ ſi mene potroshtal del. ed. m ǀ Ah Pater vi nas lepu danas ſte potroshtal del. ed. m ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala del. ed. ž, inu resveſselila ǀ de vaſſ bodo potroshtali del. mn. m ǀ Sakai zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale del. mn. ž, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke potroštati se potolažiti se, pomiriti se:
Tobias shpegu vſyh zhednosti, inu ſvetoſti ſe nej mogal potroshtat nedol., dokler ſvetlobo ſvoyh ozhy je bil sgubil ǀ Sakaj ſe nepotroshtash +2. ed. dokler Ozha Nebeski je poslal is nebeſſ Angela Gabrielac ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli Natalia, urata mu odpre, ſe vkupai potroshtata 3. dv. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete, inu ſe potroshtate 2. mn. ǀ potroshtaiteſe vel. 2. mn., sakaj G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy ǀ potroshtajteſe vel. 2. mn. s' miloſtio Boshjo ǀ njegovu shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu del. ed. s → troštati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potukniti -nem dov. potopiti:
ta nemarna shena s' ſmejham roko potukne 3. ed. v' ſtudenz potukniti se potopiti se:
luknaſta poſoda, leta, kadar ſe v' vodo potukne 3. ed. je polna vode ǀ ta mishil prezej ſe ſpet ſapre, inu v' morje potukne 3. ed. ǀ Iudesh ſhe ble ſe noter potukne 3. ed. Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. tucken, tücken ‛hitro se nagniti, pripogniti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povaljati se -am se dov. povaljati se:
shupa ſe reslye meſſu ſe v' pepeli povala 3. ed. (II, 348)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povračati -am nedov. vračati:
Ah nehualeshni vinogrod! kateri tu grenku, inu ſtrupenu vinu teh grehou Hishnimu Goſpodariu pourazhash 2. ed. (V, 145) ǀ sdaj tudi Bug taku tebi pourazha 3. ed. (I/1, 20) povračati se povračati se, enako slabo se goditi:
Kakor ſim bil jest s'mojm ozham sturil, taku ſe meni sdaj pourazha 3. ed. (I/2, 113)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti:
njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se:
de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povzdigniti -nem dov. povzdigniti, dvigniti, povišati:
imamo naſhe ozhy v'Nebu polsdignit nedol., inu G. Boga pohleunu sahvalit ǀ Zhes Hieruſalemsku meſtu s' slatimi peruti te huale polsdignem 1. ed. ǀ Milost Boſhia nikar li ſpumni na njega, ampak tudi v'Nebu ga polsdigne 3. ed. ǀ ta naſs v'Nebu pousdigne 3. ed. ǀ Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga: Namrezh de je taku viſsok, de ſvoj verh poſdigne 3. ed. zhes oblake ǀ sakaj tedaj vednu vashe ozhy v' nebeſſa nepolsdignite +2. mn. ǀ S. della, katera v'Nebu yh polsdigneio 3. mn. ǀ Synuoij pak veliku krat polsdigneio 3. mn. hisho ſvojga Ozheta, de ſi lih obene erbiszhene nej só imeli ǀ kadar kejkej terpite vaſho miſsu v'Nebu polsdignite vel. 2. mn. ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil del. ed. m kakor S: Paula ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel del. ed. m ǀ ie njega polſdignil del. ed. m zhes ſemlo, inu Nebu ǀ Gospud Bug je shnjo pousdignil del. ed. m ǀ Kir s' ſvim ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal del. ed. m ǀ Pſalmiſt je tudi ſvoje ozhy posdignil del. ed. m v' Nebeſſa ǀ Gospud Bug je bil njega zhes vſe Angele posdignil del. ed. m ǀ Pomozhniza naſha … viſsoku ſe je polsdignila del. ed. ž ǀ Kakor Maria Madalena, Katero vſaK dan Angelzi ſo polsdignili del. mn. m taKu viſoku, de Nebeſko Musiko je shlishala ǀ drusiga neshelj ampak naſhe isvelizhejne, bi ſe pobulshali, inu njeh ozhy, inu ſerza v'Nebu polſdignili del. mn. m ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili del. mn. m povzdigniti se 1. povzdigniti se, dvigniti se:
je hotel she viſokejshi ſe polsdignit nedol., inu glih tem Seraphinom ratat ǀ nihdar od semle zhes eno pednio ſe nemore polsdignit nedol. ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam ſe polsdigne 3. ed. ǀ ta kateri previſoku ſe posdigne 3. ed. preglaboku pade ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio +3. mn. ǀ Mahomet is eniga gmain zhloveka ſe je gori polsdignil del. ed. m ǀ ſe je kiekaj gori pousdignel del. ed. m ǀ v' ſveta nebeſſa ſe je bil posdignil del. ed. m 2. upreti se:
Semkaj ſe rajma tu kar pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. zhes kateriga ſe je bil polsdignil del. ed. m Ioannes Fridericus Saxonski Firsht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pozabiti -im dov. pozabiti:
Na dobruto preieto nihdar nemash posabit nedol. ǀ oblubi de hozhe dovekoma poſabit nedol. na vſe pregrehe ǀ na vſe lushte tiga ſvejta posabiti nedol. ǀ nemorem molit, vener na G. Boga nikuli neposabim +1. ed. ǀ na ſamu isvelizhaine tvoje duſhe posabish 2. ed. ǀ skerbish sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish 2. ed. ǀ nihdar vezh neposabish +2. ed., inu neodpuſtish ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke posabi 3. ed. ǀ videozh, de je Synu rodila, poſabi 3. ed. na martro ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne poſsabi 3. ed. ǀ na to preieto gnado neposabi +3. ed. ǀ cilu na nashe Isvelizhejne posabimo 1. mn. ǀ prezei poſabimo 1. mn. ǀ Vy posabite 2. mn. na zhaſt, inu shlushbo Boshio ǀ vezhi dejl taistih na sapuvidi Boshje posabio 3. mn. ǀ oblubo, inu ſapovid Boshjo poſabio 3. mn. ǀ kakor porodio nyh otroka na taistiga pasabio 3. mn. ǀ poſsabio 3. mn. na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ nikar na naſs sdaj, de ſi lih dalezh od naſs ſe najdesh, nepoſsabi +vel. 2. ed. ǀ nikar ne poſsabite vel. 2. mn. ne Boga ǀ Oh dushe! nikar nepoſabite +vel. 2. mn., ampak vſekuſi na nebeſſa mislite ǀ ſpite, jeite, inu vashe hishne della opravite, vener nikuli na nebeſſa neposabite +vel. 2. mn. ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil del. ed. m ǀ de bi jest na vaſs poſabil del. ed. m ǀ na dusho pòsabil del. ed. m ǀ de bi zhlovik na taistiga posabel del. ed. m ǀ pravite, de Bug je na vaſs poſsabil del. ed. m ǀ de bi tudi neposabil +del. ed. m na ſmert ǀ nihdar nebodem na vaſs prosabil del. ed. m ǀ ſvojga lubiga, inu Zartaniga Syna Chriſtuſa Jeſuſa je bila posabila del. ed. ž ǀ na Boga bom poſabila del. ed. ž ǀ ohranite moje ſerze, sakaj vam oblubem, de nihdar nebo posabilu del. ed. s na letu Bogaboyezhe Lublansku Meſtu ǀ nikuli na taiſtu nejſo posabili del. mn. m ǀ tedaj sdaj ſte na nas poſabili del. mn. m ǀ ali ta oblubleni nam Tempel ſo pasabili del. mn. m ǀ ſo pósabili del. mn. m ǀ Se ſo preuſeli, sakaj ſò na mene poſabile del. mn. m ǀ de bi Adam, inu njegovi otrozi nepoſabili +del. mn. m pozabiti se 1. pozabiti se:
Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina na ſvejtu, inu nej ſe posabi 3. ed. de ſo ludje 2. pozabiti nase:
nej treba ſa Kuharje skerbeti, ony ſe nepoſabio +3. mn., ſakaj vſelej Kuhary, inu Kuharze ſo debele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati:
kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati:
Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se:
v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se:
tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pravdati se -am se nedov. pravdati se:
sa volo nijh bushtva nemorio s' tabo ſe praudat nedol. ǀ gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat nedol. ǀ shnimi ſe praudash 2. ed., inu vſe ym hozhesh vſeti ǀ ſyn s'materio ſe prauda 3. ed. ǀ s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate 2. mn., prepirate, kregate ſourashite ǀ pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio 3. mn. ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj vel. 2. ed. s'tuojm blishnim ǀ Eliſabeth ſe nej toshila ni praudala del. ed. ž ǀ aKu nezhesh de bi drugi ſe s'tabo nepraudali +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prebleči se -em se dov. → preobleči se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prebuditi se -im se dov. prebuditi se, zbuditi se:
Aku greshnik ſe n' hozhe prebudit nedol. kadar miloſt boshia ga klizhe ǀ ſe prebudim 1. ed., inu ſam k'ſebi pridem ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish +2. ed. ǀ kadar ſe prebudi 3. ed., samerka de nje otrok je mertu ǀ k' ſadnimu ſe prebudj 3. ed., inu uſtane ǀ Samſon ſe prebudij 3. ed. ob polnozhi vſtane ǀ kadar ta zhlovek ſe je bil prebudil del. ed. m ǀ Se bosh ti sapelana greshna dusha prebudila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prečuditi se dov. začuditi se:
Iob ſe nemore sadosti prezhudit nedol. timu greshnimu zhloveku, de ta je taku nepameten ǀ ſalvianus ſe nemore prezhudit nedol., de zhlovek ſe ſmej podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit ǀ nad katerim ſe nej ſim mogal prezhuditi nedol. ǀ ſe nemore prezhudjt nedol. Polj. Ioannes Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ S. Thomash Aquinates ſe nemore prezkudit nedol. nad leto veliko dobruto tiga Nebeskiga Paſtiria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
predajati -am/-em nedov. prodajati:
Sazhne kupzhuati, shleht blagu sa dobru predajati nedol. ǀ kadar Iudje je bil naſhal v'Templi predajat nedol. ǀ nimash poper, inu ſishganu vſinie sa dobru predaiat nedol. ǀ Ali ti hudobni Iskariot! Veiſh gdu ie leta Kateriga predaiaſh 2. ed. ǀ yh predajæ 3. ed., inu samejnia sa lete rezhy kateryh obilnu na semli ſe najdeio ǀ pravi de je norz vni kateri eniga kojna predaia 3. ed., inu tadle tiga koina povej ǀ zhernu tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio 3. mn. sa dobru ǀ eny predajeio 3. mn., drugi kupujeio, eny ſò per dobizhiku, drugi per sgubizhiku ǀ shleht blagu sa dobru predajejo 3. mn. ǀ ſvoje blagu s' folsh perſego predajaio 3. mn. ǀ nyh blagu vagaio, inu predejeio 3. mn. ǀ je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial del. ed. m ǀ Antistenes Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal del. ed. m ǀ JESUS je noter shal v' Tempel, inu je sazhel unkaj goniti te kateri sò notri predajali del. mn. m, inu kupvali ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht blagam golufali, inu predragu predaiali del. mn. m predajati se prodajati se:
ſe taku offertnu oblezhejo kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat namen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pregrešiti -im dov. pregrešiti se:
s'grevajteſe zhes vashe grehe, neprej vsemiteſi de n'hozhete vezh pregreshit nedol. ǀ veliku vezh ſe bojsh pregreſhit nedol. tuoij poſvetni Gospoijski ǀ Kadar ti pregreshish 2. ed. hozhes milost, inu gnado ǀ Pregreshj 3. ed. Aron, inu njegova Seſtra Maria, sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ Ta keteri s' beſſedo nepregreshi +3. ed. ǀ Kar drugi ſturè, ali zhes Boga, ali zhes blishniga pregreshio 3. mn. ǀ ſtarishom ſe samirio, inu pregreshè 3. mn. ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho 3. mn. ti yh oslepish ǀ tu je vſhe rejſs, de ſi pregreshil del. ed. m ǀ is Katere je bil pregreſhil del. ed. m ǀ de bi G. Bogu, kateri v' prizho ſe ſnaide nepregreshil +del. ed. m ǀ Sim pregreshu del. ed. m, ali drugi, ali tovarshtvu je mene supelalu ǀ dokler ſe je njemu pregreshu del. ed. m ǀ nebosh taku lahku s' mislio, beſſedo, inu diainom Bogu pregreshila del. ed. ž ǀ kadar ſo pregreshili del. mn. m ostru ijh je sfaril ǀ kaj ſo ony tebi pregreshili del. mn. m ǀ kadar shene bi v'tem nebile pregreshile del. mn. ž pregrešiti se pregrešiti se:
koku ſe ſi mogal pregreshit nedol. taistimu Gospudu ǀ koku ſe pregreshio 3. mn., taku tudi ſo shtraifani ǀ zhes mero ſe pregreshio 3. mn. ǀ G: Boga reshalio, inu taushentkrat ſe njemu pregresheo 3. mn. is vſijmi glidamij ǀ inu ſe pregreshish 2. ed. ǀ nikar ſe nepregreshite +vel. 2. mn. zhes vashe Goſpodarje, inu Goſpodinie ǀ Tantalus dokler Bogovom ſe je bil pregreshil del. ed. m ǀ kadar bi letu premislili, bi taku ferbeshnu meni ſe nepregreshili +del. mn. m ǀ njemu ſe je mozhnu pregreshila del. ed. ž ǀ aku pak v' letem ſe bomo pregreshili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prehajati se -am se nedov. sprehajati se:
de bi mij shiveli kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja 3. ed., inu paſſe (II, 261)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prejesti se dov. preobjesti se:
ali vener nihdar tajſte Nebeske shpishe ſe ie nebodo prejedile del. mn. ž (II, 86)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prelomiti -im dov. prekršiti:
n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se:
kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
premeniti -im dov. 1. spremeniti:
G. Bug, katiri od vekoma je vſe rezhy previdil, je tudi vſe ſvoje ſodbe pravizhnu sklenil, katire obedn preobernit, ali preminiti nedol. nesamore ǀ skuſite premenit nedol. vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim ǀ sahaj pred ſpovednikam tuoje oblazhilu preminish 2. ed. ǀ zhe pak zhlovek ordingo premini 3. ed., inu v' naglaunim grehu ga vshje ǀ Arzaty … Kadar vidio de temu bolnimu obena n'hozhe pomagat, sa tu nar nuznishi derſhe, de ta bolni luft preminy 3. ed., inu v'ſvoio deshelo prebivat grè ǀ Alj ime premenite vel. 2. mn., ali pak shivite po Boshijh sapuvidah ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil del. ed. m ǀ nikoli nej farbe preminil del. ed. m ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno spako te je preminila del. ed. ž 2. zamenjati:
ſim bral od agrippa, kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia, inu leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril, ſatorai ſo bily ſapovedali berizhom, inu rabelnom menenia prezei kakor ga bodo nashli na drobne koſſize reſekat: Svei ta hlapz proſſi ſvojga goſpuda, de bi guant preminila del. dv. m, grè rihtnom hlapzom napruti, lety ſo menili, de ie menenia, ſatorai ſo ga bily na drobne koſsize reſſekali premeniti se spremeniti se:
Iest ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim +1. ed. ǀ kadar pak ſe premini 3. ed. je tu ner hujshi ǀ Leta ſizer ſe nikuli nepremini +3. ed. ǀ kateri nihdar ſe nepreminj +3. ed. ǀ ſe je vus premenil del. ed. m, de cilu timu pervimu nej vezh podoben ǀ koku on taku hitru ſe je preminil del. ed. m ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila +del. ed. ž, nepermankala ǀ zhes shteri dnij ſe bodò preminili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
premerkati se dov. zmotiti se:
de bi ta Angel ſe nepremerkal +del. ed. m, sapovej G. Bug Israëliterjom, de imajo enu mladu Jagnizhe saklati, inu s' taiſto Kryvio nyh hishne urata oshkrofiti (III, 116 s.) → merkati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prenagliti se -im se dov. prenagliti se:
po zhaſſu Duhouna Gospa Thereſia: nikar ſe neprenaglio +3. mn., de bi potle ſe nesgrevali (IV, 137) ǀ nikar ſe neprenagli +vel. 2. ed., ampak pogledai poprei, premisli, poprashai (V, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preobleči se -em se dov. preobleči se:
gre veno drugo kambro, ſe preblezhe 3. ed. ǀ ſe preblezhe 3. ed., inu v' Lashko deshelo rajsha ǀ S. Grogor ſe je bil preblekil del. ed. m, pobegnil inu pod eno skalo skril ǀ zhe ſe bote preblekli del. mn. m, tu je zhe bote te ſtare hude navade sapuſtili Vsi zapisi izkazujejo absorpcijo glasu o pred b.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti:
Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti:
je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti:
kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se:
vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se:
Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepasati se -am/-ašem se dov. prepasati se:
Paſs, s' katerim Mashnik ſe prepaſhe 3. ed., pomeni shtrike, s' katirimi ſo bily Judy Chriſtuſa ſvesali (III, 83) ǀ Kadar ſe prepaſſa 3. ed., proſſi Boga sa gnado oblubo te zhiſtoſti dershati (IV, 50) ǀ S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal del. ed. m, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl, kluzh pak je bil v'morie vergil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepeljati -jem dov. prepeljati:
Charontes ga zhes eno glaboko vodo prepele 3. ed. ǀ je bil prepelal del. ed. m preſs shkode ta Iſraelski folk zheſs tu kryvavu morje prepeljati se prepeljati se:
pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali del. mn. m ǀ kateri ſò blagu poerbali, lety ſo dolshni almoshne dati, de bodo s' viz ſe prepelale del. mn. ž v' pungrat nebeskiga veſſelja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepirati se -am se nedov. prepirati se:
ſe ſazhnete s'nymy kregat, inu preperat nedol., praudat, inu preklinat ǀ nikar ga she ble ga drashit inu odgovariat, inu ſe shnim prepirat nedol. ǀ vſeskuſi s' mosham ſe prepera 3. ed. ǀ s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate 2. mn., kregate ſourashite ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe +vel. 2. mn. ǀ jeſt ſe nebom shnim preperal del. ed. m ǀ kadar ſta ſe preperala del. dv. m sa Moiſseſau truplo ǀ ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili, preperali del. mn. m, inu shtuderali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prerajtati se -am se dov. ušteti se:
Pravi de je norz taiſti katerimu en doshnik da 60. Rainish, kir li 50. je bil dolshan, ter deſſet naſai poverne, ſakaj shkoda je taiſtiga, kateri ſe preraita 3. ed. (V, 77) → rajtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preseliti se dov. premakniti se:
Gregorius Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti nedol. (II, 122) ǀ taiſta se nej ſo preſelila del. mn. s s'njeh mejſta (II, 3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prespati se dov. naspati se:
kadar ſe je bila dobru prespala del. ed. ž, vſtane, ter je hotela Nebeskimu sheninu odprejti (V, 433)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prestrašiti -im dov. prestrašiti:
koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit nedol., takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit, obena martra prestrashjt nedol. ǀ mene mozhnu preſtrashi 3. ed. danas Hugo Cardinal ǀ Krona, katera resveſseli Angele, inu prestrashi 3. ed. hudizhe ǀ mene preſtrashio 3. mn. beſſede S. Grogoria Papesha ǀ te nar manshi rezhij ga prestrashio 3. mn. ǀ kaku tedaj te beſsede neprestrashio +3. mn. tebe ǀ je bil preſtrashil del. ed. m Balaama folsh Preroka de nej prekolnil ta isvoleni folk ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi jo vmuril, ampak de bi jo prestrashil del. ed. m ǀ letu ne bo mene prestrashilu del. ed. s ǀ naj ſim tiga hotel ſturiti, de bi kej ouzhizo nepreſtrashili +del. mn. m prestrašiti se prestrašiti se:
koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit +nedol. ǀ prezei ſpomnim, de G. Bug vidi, ter ſe prestrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe preſtrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe prestraſhem 1. ed. ǀ Sakaj ſe preſtraſish 2. ed. o prezhiſta Diviza ǀ ti greshniza ſe nepreſtrashish +2. ed., ſe neboysh ſerda, inu shtraifinge boshie ǀ takrat zeno ſe preſtrashi 3. ed. ǀ leta nesrezhna ſe prestrashi 3. ed., inn sashraja ǀ ta bolni ſe ga preshtrashi 3. ed. kakor de bi ena poshaſt bil ǀ ſe prestraſhi 3. ed., inu tezhe ſe ſpovedat ǀ ſe presrtashi 3. ed., ſesazhne chrishat ǀ sazhne ſmert premishlovati, ſe perstrashi 3. ed. ǀ Gdu ſe nesazhudi inu nepreſtrashi +3. ed. ǀ ſe prestrashimo 1. mn., inu zhes nashe grehe s'grevamo ǀ de ſe ne prestrashite vel. 2. mn. ǀ vener ſe nepreſtrashite +2. mn., ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ purgarij ſe preſtrashio 3. mn. ǀ en post dopernesti ſe prestrashio 3. mn. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo 3. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio 3. mn., od pleſsajna nehajo ǀ na tu ſe preſtràshio 3. mn., inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Gospud, inu njegova luba ſe tudi preſttrashio 3. mn./dv. ǀ Se najdeio kateri ſe nepreſtrashio +3. mn. ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe vel. 2. ed. ǀ nepreſtrashi +vel. 2. ed. ſe moj Gospud ǀ Spumnite Nem. Nem., ter vednu premislite, inu preſtrashiteſe vel. 2. mn. na letem kar pishe S. Mattheush ǀ nikar ſe nepreſtrashite +vel. 2. mn. vy slabi ludje ǀ Ali nekar ſe neprestraſhite +vel. 2. mn. ò N: N: ǀ gvishnu ti bi ſe preſtrashil del. ed. m ǀ Sampson ſe je bil prestrashil del. ed. m ǀ du more na letu ſpomnit, de bi ſe nepreſtrashil +del. ed. m, sgreval, inu nesjokal ǀ Kadar je pred spovednika pokleknila ſe je taku mozhnu prestrashila del. ed. ž, inu ſramuvala ǀ Na lete beſſede Nuna ſe je bila preſtrashila del. ed. ž ǀ meni ſe sdy de nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu +del. ed. s, inu ſplakalu ǀ ſilnu ſe ſo bili prestrashili del. mn. m ǀ de bi skuſi takorshnu prikasajne ludje ſe preſtrashili del. mn. m ǀ ſe ſo bily taku preſtraſhili del. mn. m, de obedn mu nej ſmel ene beſſede rezhi ǀ Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili del. mn. m ǀ vſy ſe ſo bili preſtashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pretrgati -am dov. 1. pretrgati, strgati:
Ah pretergaj vel. 2. ed. lete shtrike ǀ Gdu je bil pretargal del. ed. m te mozhne, inu debele ketne 2. utrgati se:
en dan ſe bodo oblaki pretargali del. mn. m, inu vſe potopili 3. prekiniti se:
de Muſica ſe nepretarga +3. ed., inu ne ſmejsha pretrgati se pretrgati se, strgati se:
Job pergliha nash leben eni pajzhouni, katera ſe hitru preterga 3. ed. ǀ Struna na Zitrah lepu danas poje, polè ſe pretarga 3. ed., jutre nebo vezh pejla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prevzeti -vzamem dov. prevzeti:
Ona preuſame 3. ed. Moshu mujo, inu skerb otroke rediti, inu varvat, drushino oskerbeti, hishne rezhy varvat, ona kuha, pometa, pere ǀ de bi tem drugem dobizhik preuſel del. ed. m ǀ mu je bil preusel del. ed. m ozhetau shegin ǀ de bi ty drugi njemu neupreuſeli +del. mn. m takorshen velik shaz ǀ ſtare ſo dekelze pretekle, inu od miſe odrinile, inu mejſtu preusele del. mn. ž prevzeti se prevzeti se:
Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel del. ed. m ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia ǀ de bi ſe nepreuſel +del. ed. m sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ de bi ſe nepreuſil +del. ed. m ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo kambro obeſſil ǀ Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela del. ed. ž, inu bersdo tvojm greshnim shelam perpustila ǀ Se ſo preuſeli del. mn. m, sakaj ſò na mene poſabile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pribiti dov. pribiti:
ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti nedol. na Chrish ǀ kakor ti Judouski Rabelni, kateri Chriſtusſa s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili del. mn. m ǀ 20. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili del. mn. m ǀ Rabelni vaſs bodo martrali, inu na gauge perbili del. mn. m pribiti se pribiti se, zapreti se:
sa mojo volo je bil na Krish perbit, sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti de ſim ſe perbila del. ed. ž v' ta Kloshter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
približati -am dov. približati:
dokler je bil ſtar je mislil ſvojo puszhavizo k' ſtudenizu perblishat nedol. približati se približati se:
hudizh ſe nej mogal perblishat nedol. ǀ katiri ſe nej ſo mogli perplishat nedol. ſo v' njega pluvali ǀ sakai ſe k' njemu neperblishash +2. ed. ǀ ſe h'Kuhini perblisha 3. ed. ǀ Maria Diviza ſe perblishe 3. ed. h' temu bolnimu Emericu ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu prebliſha 3. ed. ǀ Velikonozhni Prasniki ſe perblishaio 3. mn. ǀ sledno minuto ſe pruti vezhnuſti perblisheio 3. mn. ǀ drugi k'oknam ſe perblishejo 3. mn. ǀ perblishaiſe vel. 2. ed. k' Altarju k' Sveti Miſi ǀ nikar ſe neperblishai +vel. 2. ed. k' Svetimu Obhailu ǀ perblishaiteſe vel. 2. mn. s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu ǀ kadar ſe je on Ieriho perblishal del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala del. ed. ž ǀ ſe ſo perblishali del. mn. m tuisti zhaſsi od katerih je S: Paulus prerokoval
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
približevati -ujem nedov. približevati se:
Je bil ta bogaboyezhi Ceſſar sbolil, inu k' ſmerti perblishoval del. ed. m približevati se približevati se:
vaſhe odreſhitvu ſe perblishuje 3. ed. ǀ vra nje poroda ſe perblishuje 3. ed. ǀ njega ſmertna ura ſe perblishuie 3. ed. ǀ naſs ſtrashi, s'kugo Katera ſe K'nam perbliſhuie 3. ed. ǀ ſe perblisuie 3. ed. njegova ſmertna ura ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie 3. ed. ǀ samerka de njegova ſmertna ura ſe perblishvie 3. ed. ǀ vſako minuto ſe perblishujemo 1. mn. k' ſmerti ǀ h' taiſti ſadni minuti ſe perbishlujemo 1. mn. ǀ vy ſe v' paku perblishujete 2. mn. ǀ kadar ſe je perblishovala del. ed. ž leta grenka minuta ǀ njega pusledna ura ſe je perblishuala del. ed. ž ǀ samerka de uje ura je preblishuala del. ed. ž ǀ valuvi ſe ſo h'njemu perblishovali del. mn. m ǀ ty valuvi vſe ſkuſi ſe ſo k'njemu preblishovali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pridružiti se dov. pridružiti se:
ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem ludem shiher ſe perdrushit nedol. ǀ Bug ſe je k' tvoimu Saurashniku perdrushil del. ed. m ǀ ſdaj ſe je h'Turkom perdrushil del. ed. m ǀ ſe ſó k' njemu perdrushili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pridušati dov. pridušati se:
lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat (V, 610) pridušati se pridušati se:
nej ludje verovaio kar govorim, ali ne, jeſt nebom perſegal: inu ſe perdushal del. ed. m (V, 613) → pridušiti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pridušiti se dov. pridušati se:
kadar ſi ſe perdushil, inu s' Bugam sashental del. ed. m (V, 145) Če je priponski -i- zapis polglasniško izgovorjenega preglašenega -a-, zgled spada k → pridušati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priglihati -am dvovid. 1.nedov. primerjati:
Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat nedol. temu shpiz polnimu ſodu ǀ satoraj shiher pergliham 1. ed. leto Seraphino uni golobizi ǀ oſtru S. Petra kregash, inu Satanu ga perglihas 2. ed. ǀ sakaj to Lubesan pergliha 3. ed. ſtudenizu, inu nikar tej shterni ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio 3. mn. to S: pokuro enimo moſtu ǀ te duej tize perglihajo 3. mn. ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam perglihal del. ed. m ǀ Drugi bodo S. Bernarda perglihali del. mn. m ti skryni ſtariga Teſtamenta 2. dov. nastaviti:
ſam od ſebe ſe je poloshil na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal del. ed. m na majſtu, kir ſo imele perbite biti priglihati se nedov. primerjati se:
taKushni boganarodni ſe morio perglihat nedol. timu tardouratnimu Foraonu ǀ sakaj enkrat ſe pergliha 3. ed. enimu grosovitnimu levu ǀ skuſi leto ſe perglihamo 1. mn. Samimu G. Bogu ǀ ſe je bjl perglihal del. ed. m enimu pohleunimu Iagnetu ǀ h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala del. ed. ž → glihati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prigoditi se -i se dov. zgoditi se:
aku ſe pergodi 3. ed., de zhlovek s' ſvoje slabuſti Boga reshali ǀ ſe pergodi 3. ed., de en drugi sholner s' eno majhino reizh je bil okuli perneſſil tiga ſtariga Ozheta ǀ ſe pergodij 3. ed. enkrat, de ta Gospud po ſvoym opravilu je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat ǀ vezhkrat ſe pergodj 3. ed. ǀ Pergudilo del. ed. s ſe je pak, kadar ſe je on Ieriho perblishal je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ ſe je bal de bi tudi njemu kaj takushniga ſe nepergudilu +del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prijemati se nedov. okuževati:
nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala del. ed. ž shivine teh Iſraëliterjou (IV, 183)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prijeti -imem dov. prijeti, zgrabiti:
jo prime 3. ed. mozhnu ſa roko, rekozh, pojdi s' mano v' paku ǀ tagota ga prime 3. ed. ǀ nikuli ſa obenu dellu neprime +3. ed. ǀ po hishi kakor en preuſetin Pau ſe obrazha, sa obenu dellu neprime +3. ed. ǀ ga primejo 3. mn., inu v'to gorezho apnenizo vershejo ǀ kadar bolezhine tiga poroda ſo jo bile periele del. mn. ž ǀ sa vſaku dellu je pryjela del. ed. ž prijeti se 1. prijeti se:
primiſe vel. 2. ed. sa tablo te s. Sapuvidi 2. okužiti:
kuga ſe bo tebe perjela del. ed. ž → primiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prikazovati se -ujem se nedov. prikazovati se:
Inu cilu v' Nebeſſih oblezhen s' Skriunoſti Svetiga Roshenkranza hodi, inu ſe prikaſuie 3. ed. ǀ G. Bug ſe nej vezh njemu prikasoval del. ed. m ǀ ozhitnu ſe je v' lufti na kojni prikasoval del. ed. m ǀ nekadaj ſe je prikaſaval del. ed. m s' veliko zhaſtio ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim hribu ſe prikaſoval del. ed. m ǀ nemozemo vſe bity, kakor je bila S: Brida, kateri Christus pegostim ſe je perkasuval del. ed. m ǀ Angelzi, inu ſam G: Bug ſo ſe njemu perkasovali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priklanjati se -am se nedov. priklanjati se:
vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat nedol. timu isvolenimu hribu Carmelu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo ſtreshe, perklaina 3. ed., zhaſti, inu huali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge, lete neshalujeio, de ſe edn ym neperklaina +3. ed. ǀ Katerimu ſe perklajneio 3. mn. ǀ en ſam zhlovek ſe nej njemu perklajnal del. ed. m ǀ vſy ſe ſo njemu perklainali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prikloniti se -im se dov. prikloniti se:
Mardocheus ſe nej hotel njemu perklonit nedol. ǀ niſku, inu pohleunu ſe taiſti perklonem 1. ed. ǀ ſe perkloni 3. ed. k'Marij, ter pravi ǀ vſy my ſe tebi o novu rojena Krajliza pohleunu perklonemo 1. mn. ǀ perſilen od Ajdou ſe je bil perklonil del. ed. m Malikom ǀ pred tem novu rojenom krajlom vashe glave, inu kolena ſte perklonili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
primeriti -im dov. nastaviti, pomeriti:
vſamejo en debau shebel na roko desno permirio 3. mn., s'enem teshkem kladvam ga satauzhejo primeriti se zgoditi se:
bi ſe moglu permirit nedol., de kejkaj nenuzniga, ali nespodobniga kateri ne rekal, ali ſturil ǀ Malu kadaj ſe permiri 3. ed. de bi eden dobro ſmert ſturil, kateri je hudu shivil ǀ en dan ſe permeri 3. ed., de je shla mimu enih gvishnih Gospudou ǀ kadar bi ſe permirilu del. ed. s, de edn bi udaril eno noſezho sheno ǀ kadar bi ſe permerilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripeljati -jem dov. pripeljati, privesti:
jo puſti po ſili K'ſebi perpelat nedol. ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat nedol. ǀ ſapovej de drugi dan imaio priti, inu vſakateri ſvojga beſsednika perpelati nedol. ǀ perneſse, ali perpele 3. ed. vni tat tu ukradenu blagu ǀ jest hozhem de hitru jo k'meni perpelete 2. mn. ǀ perpeleio 3. mn. Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ niega hlapzij jo perpelejo 3. mn., inu David presheshtvu s'njo triba ǀ pred njega perpeleo 3. mn. eniga hudizha ǀ Iest ſim od dalezh mojga ſynu perpelal del. ed. m ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau del. ed. m s'ſabo Rimsku Meſtu ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko deshelo je bila perpelala del. ed. ž Elipidiuſa ǀ try Krajle je bila perpellala del. ed. ž v' Bethlehem ǀ ſo bily K'Chriſtuſu perpelali del. mn. m eno sheno pripeljati se pripeljati se:
na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripogniti -nem dov. upogniti, skloniti:
kolena pred Altariam perpognit nedol. ǀ mojo glavo nisku perpognem 1. ed. ǀ Hugo Cardinalis ſe zhudi de Christus poprej glavo doli perpogne 3. ed. ǀ my tudi nasha ſerza, inu glave pred ſtolam tvoje mogozhnoſti perpognemo 1. mn. ǀ zhe nishaj to luzh perpognete 2. mn., viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne ǀ Perpogni vel. 2. ed. tvoje rame ǀ prezei je bil ſvoje ozhy, inu oblizhe k' semli perpognil del. ed. m pripogniti se prikloniti se, skloniti se:
Onovu shegnani Mashnik, nisku ſe tebi perpognem 1. ed., andohtlivu tvoje shegnane rokè kushnem ǀ Kadar letu Chriſtus shlishi, inu njeh miſli poſna, ſe perpogne 3. ed. ǀ Nobedn ſe neperpogne +3. ed., de bi taiſtu gori uſdignu ǀ inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo +1. mn. ǀ taiſtimu ſe neodkriete, inu neperpognete +2. mn. ǀ ozhy ſe perpogneio 3. mn., inu gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ Chriſtus Kadar ſe je bil perpognil del. ed. m, inu na semlo s'perstam piſsal, je lete beſsede piſsal ǀ vashe glave na pepelnizo ſte pred Mashnikam perpognili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priporočevati -ujem nedov. priporočati:
sazhne milu sdihovati, inu ſvojo Sveto dusho v' roke Ozheta Nebeskiga perporozhvati nedol. ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem Angelom inu Svetnikom perporozhuje 3. ed., kadar s' ſmertio rinate ǀ Ti drugi Duhouni, kateri ſo okuli njega ſtali, inu dusho perporozhuali del. mn. m priporočevati se priporočati se:
ſe je v' volo Boshio podala, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala del. ed. ž ǀ kadar ſta imela prozh pojti, ſta ſe pohleunu parporozovala del. dv. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priporočiti -im dov. priporočiti, zaupati:
poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne rezhy perporozhit nedol. ǀ grè pred Altar G. Bogu leto dusho perporozhit namen. ǀ Jeſt vaſs tudi Angelu Varihu perporozhim 1. ed. ǀ ſvojga Gospuda perporozhi 3. ed., de bi G. Boga proſſili, de bi shnimi martran bil ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte, inu njemu yh perporozhite vel. 2. mn. ǀ hitru ſturite teſtament, inu vashe poſvejtne rezhy perporozhite vel. 2. mn., de potle bote bres vſe skerbi ſe Perpraulal k' isvelizheinu vashe dushe ǀ ga je perporozhil del. ed. m ſvojm Bratom ǀ kadar je bil Marij S. Ioanneſa perporuzhil del. ed. m ǀ s'ſhahariam tuojo bogo duſhizo andohtlivu perporozhila del. ed. ž ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare perporozhili del. mn. m ǀ lete vaſſ bodo ſpremile, inu perporozhile del. mn. ž priporočiti se priporočiti se:
tajsto puſledno uro ſo ga opominali de bi imel molit, inu G: Bogu ſe perporozhit nedol. ǀ v'taki vishi ga je vuzhila vſelej Bogu ſe perporozhiti nedol. ǀ Ah kaj s'ena teshava! G: Bogu ſe perporizhit nedol. ǀ nepude obijskati, inu ſe perporozhjti namen. timu ſveſtimu Paſterju ǀ ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit, inu ſe njemu perporazhit namen. ǀ v' tvojo nesgruntano miloſt ſe perporozhim 1. ed. ǀ ſe perporozhish 2. ed. tem Duhonem ǀ njemu ſe perporozhi 3. ed., inu offra ǀ ſe tudi Papeshu Innocentiusu timu III perporozhj 3. ed. ǀ Bogu ſe perporozhij 3. ed., ter naprej ſi vſame de rajshi hozhe vumrèti, kakor greh dopernesti ǀ K' ſadnimu ſpoſna ſvoje pregrehe, Bogu ſe perparozhj 3. ed. ǀ perporozhimo 1. mn. ſe njemu ǀ G. Bug ſna pomagat taiſtom kateri njemu ſe perporozhè 3. mn. ǀ kateri njemu ſe perporozhe 3. mn. ǀ ſproſſi sa taiſte, kateri andohtliu ſe njemu perporezhe 3. mn. ǀ perporozhimoſe vel. 1. mn. njemu ǀ S. Patrizu ſe perporozhite 2. mn., de radouitno semlo vam ſturj ǀ pertozhiteſe, inu perporozhiteſe vel. 2. mn. G: Bogu ǀ ſe je bil S. Sebaſtianus perporozhil del. ed. m ǀ ſò bily S. Rochu ſe perporozhili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti:
hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se:
k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati:
Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti:
Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas:
Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripravljati -am nedov. 1. pripravljati:
sapovej Altarè sijdat, shgane offre perpraulat nedol. ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu teleſſu uſak dan perpraulash 2. ed. ǀ en zholnar perpraula 3. ed. ſvoj zholn na morij ǀ vener ſe na letu nemisli, inu neperpraula +3. mn. ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio 3. mn. goſtarje ǀ greshne je na pravi poot tiga isvelizajna perpraulal del. ed. m ǀ Na mejſti kuharja je kuhal, inu miſo perpraulal del. ed. m Ludbertu ǀ ſò ene velike gòſtarje perpraulali del. mn. m 2. pripravljati se:
jeſt nej ſim nikuli na leto Comedio mislil, ni takorshne shtikilze shlishal, ni h' takorshnimu boju, inu raishi perpraulau del. ed. m pripravljati se pripravljati se:
Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat nedol. h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti ǀ Kadar ti seperpraulash 2. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski perpraula 3. ed. ǀ na Boshij poot v'Rim ſe perpraulete 2. mn. obijskati s. Petra ǀ Ti modri, inu pametni ludje na leto uro per zajti mislio, inu ſe perpraulaio 3. mn. ǀ h'shkodi tiga vſhe pul Konzhaniga ſvejta ſe perpraulajo 3. mn. ǀ ſe je perpraulal del. ed. m vojskovati ǀ Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pripustiti -im dov. 1. pripustiti:
k' Magiſtratu bi ne imel obeniga perpuſtiti nedol. ǀ nej ſo hoteli perpuſtit nedol., de bi taiſto Jogrij odvesali ǀ de ga K'meni perpuſtim 1. ed. ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti 3. ed. ǀ leto riſnizo ſi neperpuste +3. mn. k'ſerzu ǀ zhe ona imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè +3. mn. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi perpuſtil del. ed. m ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi perpuſtili del. mn. m ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili del. mn. m 2. dovoliti:
letu nemorimo perpuſtiti nedol. ǀ Chriſtus JESUS nash odreshenik je hotel poprej 40. dny ſe poſtiti, inu potle perpuſtit nedol. de hudizh ga je skushal ǀ v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti nedol. de bi shnijmi shal ǀ Neperpuſtim +1. ed. tega, pravi Bug ǀ Bug do ene guishne mere, inu vage perpuſti 3. ed. zhloveka greshnu shiveti ǀ Bug perpusti 3. ed. de ti, inu tuoja cella shlahta v'shpot pade ǀ Bug perpuſtj 3. ed., de ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye ǀ slednimu perpuſtij 3. ed. v'ſvojo Nebeshko hisho pojti ǀ Bug pak perpustij 3. ed. de onij ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon, kateri ne perpustj 3. ed. ǀ neperpuſti +3. ed., de bi Padar bulo gori ſresal ǀ moj ſtan meni tiga neperpuſtij +3. ed. ǀ tvoja shlushba tebi neperpuſtj +3. ed. ǀ njega offert njemu neperpusti +3. ed. ſe sa greshniga sposnati ǀ Perpuſtimo 1. mn. nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga Ioſepha ǀ vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite 2. mn. ǀ vy vashim otrokam perpustite 2. mn. vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ vſy ti drugi shtifftery perpuſte 3. mn. ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe ǀ namejsti zhednosti greh ym perpuste 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio v'Nebu ampak v'Paku, dokler ym nyh volo perpustè 3. mn. ǀ Drugi vſe koſty ſi perpuſtè 3. mn. polomit ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta neperpuſtite +vel. 2. mn. temu peklenskimu jeshu ǀ Bug nej perpuſtil del. ed. m de bi Kazhe njemu bile mogle shkodit ǀ Bug nej perpustil del. ed. m de bi ti bil roien krulau ǀ Bug bode perpustu del. ed. m de raunu taistu bode tebi sturjenu ǀ de bi yh neperpuſtil +del. ed. m martrat, inu umorit ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde bi onneperpustil ++del. ed. m raunu taisto jamo mene pokopati, katero mojmi blishnimu ſim perpravil ǀ kadar je bila mlada ſi ij vſe perpuſtila del. ed. ž ǀ Milost Boshja nej tega perpustila del. ed. ž ǀ ſo perpuſtili del. mn. m takorshne nespodobne, greshne rezhy tribat ǀ nikar nebote taku nemarni inu hudobni, de bote perpustili del. mn. m de Ajdy bodo vekshi zhast iskasali ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom pripustiti se pustiti se:
ſe perpuste 3. mn. obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij → prepustiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prirasti se dov. prirasti se:
moje ſerze ſe je k'grehu peraslu del. ed. s taku mozhnu, de kakor en teshak kamen mojo volo s'greham tlazhi (II, 218)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priseči -sežem dov. priseči:
kadar bi bilu potreba ſi dolshan pred drugimi persezhi nedol. ǀ oblubem, perſeshem 1. ed., inu ſe saveshem de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ folsh prizhaio, folsh pershesheio 3. mn., folsh piſma delaio ǀ jeſt nebom perſegal: del. ed. m inu ſe perdushal ǀ kakor de bi bili perſegli del. mn. m v' Mahometau Alcaran ǀ ſo na letu perſegli del. mn. m ǀ prizha bodo tudi perſegli del. mn. m priseči se priseči, zakleti se:
mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam poterdi, de ſe perſeshe 3. ed., de ie temu taku ǀ G. Bug ſe cilu perſeshe 3. ed., de nebo bres shtrajfinge puſtil taiſto hisho, ali rod ǀ ſe perseſhe 3. ed. de ym nebò nezh ſturil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prisegati -am nedov. prisegati:
Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat nedol., de je nedolshna ǀ navado imaio preklinat, perſegat nedol., shentovat, klaffat, inu druge opraulat ǀ je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal del. ed. m, inu rotil de Chriſtuſa neposna ǀ try celle dny ſta bila perſegla del. dv. m, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ na dusho folsh ſò perſegali del. mn. m prisegati se zaklinjati se:
sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat nedol., inu folsh prizhat ǀ po krivim ſe perſega 3. ed., shentuje, plentuje, klaffa, marmra ǀ ſe perſegajo 3. mn., de nyh blagu tulikajn yh koshtà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priseliti se dov. pridružiti se:
Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta, k'taiſtem ſe je bil perſelil del. ed. m en Jud (IV, 22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pristopiti -im dov. pristopiti:
inu sheli potle k' spuvidi ſe perblishat, inu nikar na nanaglim perſtopit nedol. ǀ variteſe tedaj vy perſtopite nedol. k'ſvetimu obhailu, ako poprej nes ſte prau vasho dusho ozhiſtili ǀ mersu k' Svetimu Obhaili perſtopish 2. ed. ǀ Chriſtus perſtopi 3. ed., ter yh vuprasha ǀ kadar vuol je navajen iarma, ſam od ſebe perstopi 3. ed., inu urat poda v'iarm ǀ dua Rabelna perſtopita 3. dv. s' bodezhimi shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ Judy kadar letu shlishio, perſtopio 3. mn. k' Pilatuſu ǀ perstopiio 3. mn. drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo ǀ Polè je perſtopil del. ed. m en firsht, inu je doli pred nym padel ǀ Oh variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili del. mn. m s' madeshano dusho k' ſvetimu obhailu pristopiti se pristopiti:
obari nas Bug v' naglaunim grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritisniti -nem dov. pritisniti:
ſe nedotaknesh kazhe de bi tebe neupizhila, nepertiſsnesh +2. ed. shkarpiana de bi tebe neubodil ǀ jo k'ſebi pertiſne 3. ed., ter rezhe ǀ h' tebi yh pertiſnemo 1. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio, ne ſvoje perſij ga pertiſneo 3. mn. ǀ kateri pò Cherubinah hodi je ſvoje Svete uſta na vaſs pertisnil del. ed. m pritisniti se pritisniti se:
skarpian, kateri ſledniga oſkruni, kateri ſe k'njemu pertisne 3. ed. ǀ ſe je bil obraſa pertiſnila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritočiti se -im se dov. zateči se, poiskati zavetje:
Sa tiga volo vſyh nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo 1. mn., inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini (III, 581) ǀ pertozhiteſe vel. 2. mn., inu perporozhiteſe G: Bogu ǀ Satoraj S. Paulus naſs opomina de bi ſe pertozhili del. mn. m h'temu Tronu te gnade (II, 52)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritožiti se -im se dov. pritožiti se:
my ſe pertoshimo 1. mn. v' nashyh potrebah (IV, 228)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
privaditi -im dov. privaditi:
po tem kir je bil pervadil del. ed. m yh h' temu popernaſtimu lintvornu, je shnimi shal zhes tiga praviga lintvorna privaditi se privaditi se:
ta Gospud yh pele vezhkrat k' temu lintvornu, ſe peruadio 3. mn. peſſy, inu koin, de nej ſe ſo vezh bali (V, 527)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
puliti -im nedov. puliti:
na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit nedol. ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli 3. ed.; una druga de oblizhi ſi praska ǀ milu ſe jokaio, inu laſſje is glave ſi pulio 3. mn. ǀ laſſy s' glave ſi je pulila del. ed. ž ǀ De by moy hlapzy vmene pluvali, brado, inu lasje is glave pulili del. mn. m, ſe nebom jeſil puliti se prerivajoč se prizadevati si zgrabiti:
ſazhneo v'sklede ſegat, inu po zukri ſe pulit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pustiti -im dov. 1. pustiti:
G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti:
zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti:
ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti:
Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se:
tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
radovati se -am se nedov. dobrikati se, prilizovati se, laskati se:
ona ſe ſna Liſat, radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka (V, 61 s.) ǀ ſe lepotizhish, nagoto kashesh, klafash, inu ſe okuli moshkih pershonah radvash 2. ed. (V, 18) Prim. pri Kastelec-Vorencu ſe radovati ‛adulari, aſsentari, blandiri, remulcere, subbladiri’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rajmati se -a se nedov. spadati, ustrezati, biti primeren:
Semkaj ſe rajma 3. ed., kar samerka P: Garzia ǀ Samkaj ſe raima 3. ed. kar S. Piſsmu od Jeremia Preroka govorj ǀ Enimu greshnimu folku ſe raima 3. ed. ena huda Gospoiska ǀ ſinu ſe cilu neraima +3. ed. takorshnimu Gospudu po cellem ſvejtu slovitimu ǀ beſſede S. Iſidora, katere lepu ſemkaj ſe raimaio 3. mn. ǀ Dekilzam ſe dobru rajmaio 3. mn. pishata, sakaj dekelza je po latinski Puella, pishe pak pullus ǀ semkaj ſe dobru rajmajo 3. mn. beſsede, S. Maxima, kir pravi ǀ takorshni exempelni vam ſe neraimaio +3. mn., dokler nihdar takurshniga shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ Meni ſe sdi, de ſe ble bilu raimalu del. ed. s, de Syn Boshi bi imel kluzhe nebeske, inu S. Peter pak kluzhe od ſmerti, inu pakla ǀ njemu ſe ſo rajmale del. mn. ž salu dobru taiste beſsede ← nem. sich reimen ‛rimati se, soglašati, ujemati se, biti primeren’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raniti -im dov. raniti:
obenu oroshje vas nebo moglu ranit nedol. ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam, ga ranish 2. ed. s'tuojo hudo miſlio ǀ ta bodezhi tèrn tiga greha velikukrat rani 3. ed. vasho dusho ǀ nje shaloſtnu ſerze ranite 2. mn. ǀ zhloveka kirkuli morio ubodeio, inu ranio 3. mn. ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil del. ed. m te terdòuratne gresnike ǀ kadar bode tebe ranel del. ed. m ǀ Seſtriza moja Neveſta, ti ſi mozhnu ranila del. ed. ž moje ſerze ǀ je bila rànila del. ed. ž Adama, Euo ǀ de bi jo kazha neranila +del. ed. ž, inu ne pizhila ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli, inu ranili del. mn. m tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile del. mn. ž raniti se raniti se:
sa tiga volo bosh ſe ranil del. ed. m s'mezhom tiga greha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razbiti -bijem dov. razbiti:
je taku terd, de obenu kladuu, ali shelesu resbiti nedol. ga nemore ǀ nej ga resbiem 1. ed. ǀ resbyesh 2. ed. kar v' hishi najdesh ǀ po glavi ga udari, zhellu mu resbye 3. ed. ǀ okuli pade glavo ſi resbye 3. ed. ǀ danarie dadò sa vinu, de ym glavo resbie 3. ed. ǀ mu zhelu resbje 3. ed. ǀ dokler ſvoje divishtvu neresbje +3. ed. ǀ Resbite vel. 2. mn. tajſte krijve mere ǀ ſi je glavo resbil del. ed. m na ledu ǀ je bil enkrat s'okna padil, inu glavo ſi reſbil del. ed. m ǀ de mati nebode letu svedila, sakaj bi tebi glavo resbila del. ed. ž ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli, inu nadrobne koſse resbili del. mn. m razbiti se razbiti se:
ta slaba poſſoda ſe resbye 3. ed. ǀ kakor edn tega drokne prezei ſe resbie 3. ed. ǀ popade shpegu ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije 3. ed. ǀ en zholn je bil perletil na tajſto skalo, ter ſe je bil resbil del. ed. m ǀ kolu ſe je bilu resbilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razfrišati -am dov. osvežiti:
nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se:
vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razglasiti -im dov. oznaniti:
Vy pak imate Boga sahualit, inu njega velike zhuda resglaſſiti nedol. ǀ de bi resglaſſil del. ed. m miloſt, inu vſigamogozhnoſt Odreshenika Chriſtusa JESVSA razglasiti se razvedeti se:
Se resglaſſi 3. ed. letu zhudu pò Meſti ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit, aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raziti se dov. razkropiti se:
uſij ſo bili pò ſueitu ſe reshli del. mn. m, inu reunu konez uſeli (II, 340)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razjeziti se -im se dov. razjeziti se:
ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razleteti se -im se dov. razbiti se, razleteti se:
letu kolu na ſtu koſſu ſe resleti 3. ed. (III, 578) ǀ tu veliku kolu na koſſe ſe je bilu resletelu del. ed. s (III, 579)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razliti -lijem dov. 1. razliti, politi:
tezhe Zantippa ter vſame en bokau ſmerdezhe uode, inu s'kuſi oknu na njega reslije 3. ed., ter vſiga oblije ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam pade vodo reslie 3. ed. ǀ maſilu 300. danariou je bil shazal, kateru Maria Magdalena je bila na Chriſtuſave noge reslila del. ed. ž ǀ dishezhe maſilu je reſlila del. ed. ž 2. odkriti, odpreti:
ti imash tuoje serze resliti nedol. pred ſpovednikam razliti se razliti se:
Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal, inu sapovedal de nimaio ſe vun is ſvojga mejſta resliti nedol. ǀ shupa ſe reslye 3. ed. meſſu ſe v' pepeli povala ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razločiti -im dov. 1. ločiti:
Angelzi na ſodni dan yh bodo mogli reslozhit nedol. ǀ Se ſaſtopi na Aſtronomio, ſakaj sna reslozhit nedol. zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit nedol. ſnali ǀ Ceſſar je hotel Catharino od Chriſtusa reſlozhit nedol. ǀ lubeſan reslozhi 3. ed. otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil del. ed. m, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil ǀ ſe perblishuje minuta de nas bò reslozhila del. ed. ž 2. razumeti:
v'tem my nemorimo ſgruntat, inu reslozhit te zhudne ſodbe Boshie razločiti se razločiti se:
Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra, de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razluftati se dov. naužiti se svežega zraka:
Abſolon povabi Amona, de bi shal vun s'mejſta ſe reſluftat namen. (II, 397) ǀ zhudna rejz, inu velika skriunoſt, de Noes nej prezei oknu odperl, de bi ſe resluftal del. ed. m, dokler tulikajn zhaſſa je bil sapert bres vſiga lufta (V, 179) → luft
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razluštati -am dov. razveseliti:
hitru pretezhe vſe kar zhloveka na semli reslushtat nedol. more ǀ Kej ſte sdaj vy, Kateri druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti reslùshtat nedol. ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce, je vinu, je shlahtni kamen, reslushta 3. ed., inu oskruni ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio, inu reſlushtaio 3. mn. ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga po njega voli naſſitila, inu reslushtala del. ed. ž ǀ s'katerimij na ſemli ſe ſo reslushtali del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale del. mn. ž te Nebeſke razluštati se nasladiti se, naužiti se naslade:
tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah ſe ſo reslushtale del. mn. ž, do vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razmraziti se dov. namraziti se:
n'hozhe noge vmasat, ſe boij resmrasit nedol., kadar bi shla ſvojmu sheninu odprèti ǀ ſe boij shuline vublatit, boij ſe resmarasit nedol., inu Cèrku je predalezh (I/1, 130)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razpočiti se -im se dov. razpočiti se:
nye ſerze od shaloſti ſe je hotelu respozhit nedol. ǀ ena puksha prevezh nafaſſana ſe reſpozhi 3. ed. ǀ sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil del. ed. m ǀ laſtnu mejſtu Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razpokati se -am se dov. razpočiti se:
te ſkale ſe respokaio 3. mn., ty grobi ſe odpreio ǀ semla od ſtraha ſe ſtreſſe, skale ſe respokaio 3. mn. ǀ skale ſo ſe respokale del. mn. ž ǀ skale ſo ſe bile respokale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razprostirati se -a se nedov. širiti se:
greh te nezhiſtoſti … ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera 3. ed. (II, 365)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razprostreti -strem dov. razprostreti, razširiti:
Bug ti ſi respreſtril del. ed. m tvoje velizhaſtvu ǀ po celli deſheli veje je vun respreſtilu del. ed. s ǀ ta gnadliua Gospodizhna Graffinia v' tem Svetem Kloshtru nebodò ſvojo ſvetlobo skrili, temuzh she dalei vun respreſtrili del. mn. m razprostreti se razprostreti se, razširiti se:
G. Bug sa isvelizhajne naſhih dush ſe respreſtri 3. ed., inu taku rekozh ugmera
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razsrditi -im dov. razsrditi:
G: Boga tulikajn resdrashish s'tuojm greshnim djaniom, ga reserdish 2. ed. s'tuojm greshnim jesikam ǀ s'mislio, inu s'djainom tulikainkrat G. Boga reshalish, inu reſerdish 2. ed. ǀ ta greshni zhlouik, kateri tulikain pogostim njega reſerdj 3. ed., reshali ǀ kadar ludje skuſi ſvoje velike grehe ner ble reſerdè 3. mn. G. Boga ǀ Judoushi folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu Krajla reserdil del. ed. m, de ga je bil sapovedal ſveſat ǀ zhes katere ta Krajl ſe je bil taku mozhnu reſſerdil del. ed. m ǀ shena je bila urshoh, sakai je bila mene reſerdila del. ed. ž ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili del. mn. m ǀ ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili del. mn. m, kakor vtalashili ǀ de bi njega nereſerdili +del. mn. m s'kuſi nashe pregrehe razsrditi se razsrditi se:
S. Duh nam sapovei v' takorshni vishi ſe reſerditi nedol. ǀ Ti kateri ſe reserdish 2. ed., kadar eden tuojga pſa vudari ǀ ſe reſerdish 2. ed. zhes tvoje otroke ǀ ſe zhes letu greshnu djaine resardish 2. ed. ǀ Ta folk ſe reſerdi 3. ed. zhes Pridigaria ǀ Hermogenes pak ſe reſerdj 3. ed. ǀ Lucifer ſe reſerdy 3. ed. ǀ Faraon ſe taKu reſerdij 3. ed., de na gauge ijh hozte diati ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj 3. ed. ǀ ozha kadar tu shlishi ſe reserdi 3. ed. ǀ ſe resèrdi 3. ed. zhes lete kateri mu ſo ſtregli ǀ ſe resardij 3. ed., inu neusmilenu jo sapovej vubiti ǀ Krail veruie, ſe reserdij 3. ed. ǀ aku ta parvi krat n'hozhe bugat, ſe nereſerdij +3. ed. ǀ S. Jacob poln lubesni ſe nereſerdj +3. ed. ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo 1. mn. ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè 3. mn. zhies njega ǀ mozhnu ſe reſerdé 3. mn. zheſs Filonida ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil del. ed. m zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ mozhnu ſe je bil reſerdel del. ed. m zhes to Vduvo Tamar ǀ mozhnu ſe je bil zhes taiſte reserdil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ Ena matti ſe ie bila reſerdila del. ed. ž zhes ſvoiga Syna ǀ mozhnu zhes niega ſe je bila reſardila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razsuti -ujem dov. razsuti se 1. razbiti se:
peld okuli pade, ſe resbie, inu reſuie 3. ed. kakor pepeu ǀ Na lete beſſede pride en velik potreſs, ter kad ſe reſuje 3. ed. ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila, ali pak na peſiku ſe reſſula del. ed. ž 2. vsuti se:
Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam, kar prezej tozha velika ſe dol reſsuje 3. ed. po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye ǀ ena Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula del. ed. ž gori razsuti nasuti:
Dohtar sapovej … en shakal denarjou gori reſuti nedol., inu yh od shlahte shtejti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razsvetliti -im dov. razsvetliti, prosvetliti:
ſam G. Bug skuſi ſvojo ſveto gnado samore reſvetliti nedol. tiga greshniga zhloveka ǀ kakor ta ogin resvetli 3. ed., vshgè, inu szhisti ǀ on je taiſta ſvetla lampa, katera Nebeſsa resfetli 3. ed. ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe, ter to temno semlo ſvojo lepo sfetlobo resfetli 3. ed. ǀ kakor ta ogin tesfetli 3. ed. kar je temniga, resgreje kar je smersliga ǀ reſvetli vel. 2. ed. naſho temno pamet ǀ Bug tudi je bil reſvetlil del. ed. m njega oblizhe kakor letu rumenu sonze ǀ Gdu je meni slepe ozhy moje resvetlil del. ed. m, inu is leteh temniz reishil razsvetliti se razsvetliti se:
njega temne ozhy ſe reſvetlè 3. mn. de sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razširiti se -im se dov. 1. razširiti se:
prezej ſe resheri 3. ed. po celi desheli (IV, 435) ǀ ta nebeski oblak MARIA Diviza, ſe je bil ner poprei poſtavil na hrib Carmel, inu potle po celli desheli ſe je bil resheril del. ed. m (IV, 312) 2. razprostreti se:
S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri 3. ed., inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztajati -am dov. raztopiti, raztajati:
kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard led, inu tudi criſtol rata, de ni vejter, ni ſonze ga nemorjo reſtajati nedol. ǀ ſonzhna gorkuta jo prezej reſtaja 3. ed. raztajati se raztopiti se, raztajati se:
vſe letu oroshje ſe reſtaja 3. ed. ǀ prezei te katene ſe reſtaieio 3. mn., kakor ſneih per ogniu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztegati -am nedov. raztegovati, napenjati:
en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe, jadra restega 3. ed., shtrike perpraula, inu gliha (I/1, 41) raztegati se raztegovati se:
jesh kadar v' gnesdu leshje ſe sazhne ſtegat nedol., golobizo bode (V, 136)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztegniti -nem dov. razprostreti, raztegniti:
more ſvoje peruta restegnit nedol., inu viſsoku leteti ǀ nimash poplate s'ſobmy kakor eno mresho reſtegnit nedol. ǀ nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti, inu ſvojo rokò ſtegnit nedol. ǀ ſtegnem 1. ed. moje roke, inu nage de bodo gori perbite ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne 3. ed., letu tudi shpegal sturj ǀ ſtegne 3. ed. ſvojo deſno roko na perſy tiga Ceſſarja ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie padil, inu moje roke, inu noge k' ſnaminu te pohleunoſti reſtegnil del. ed. m raztegniti se razprostreti se, razširiti se:
ſe usdigne na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne 3. ed. po celli desheli ǀ katera ſe ſtegne 3. ed. zhes lete rezhy, katere she ſe nenajdeo v'obenem mejſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztresti -em dov. stresti:
vasho posledno uro bo G. Bug letu vashe blatu katiru ſte v' Zerku noſſili reſtreſſu del. ed. m na vashe oblizhe (V, 456) raztresti se razširiti se:
je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla del. ed. ž, ter deſſet lejt je terpela (IV, 185)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raztrgati -am dov. raztrgati:
de ſi lih taiſte poshreshne shivine bi imele mene reſtargat nedol. ǀ raunu ta levu ga je imel restargat nedol. ǀ Daniela nej ſó mogli reſtergat nedol. ǀ na drobne piſilze yh s' ſobmij reſtarga 3. ed. ǀ pride vuouk vam reſtarga 3. ed. shivino ǀ jadra reſtarga 3. ed., drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ta paklenski vouk yh restarga 3. ed. ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih truplu restargajo 3. mn. ǀ ti poshreshni volzhje jo nereſtargaio +3. mn. ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal del. ed. m ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene restargal del. ed. m ǀ kakor je bil raſtargal del. ed. m shkorenze eniga Mashnika ǀ Spaka teh grehou ie njega taku grosovitnu restargala del. ed. ž ǀ ena uſtekla ſuerina je njega reſtargala del. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega nereſtargala +del. ed. ž ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu Kadar ta guant bos, reſtargalu del. ed. s ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda, katera ſta bila reſtergala del. dv. m te otrozhizhe ǀ taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali del. mn. m ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene dershali ſo, de bi te verne restargali del. mn. m ǀ aku shlishi pſe lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali +del. ed. m raztrgati se raztrgati se:
ta guant s'zhaſsam ſe je imel reſtargat nedol. ǀ mreishe ſe reſtargaio 3. mn. ǀ ſe je bil njemu en zhevel reſtargal del. ed. m ǀ zhe njegovi dellauzi ſò shlehtnishi shivali raishi je imel de hitrei ſe je restargalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razuzdati se dov. sneti se z uzde:
vſy sludy is pekla ſo ſè resuisdali del. mn. m (V, 330)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razveseliti -im dov. razveseliti:
obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se:
ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rešiti -im dov. rešiti:
skusha Indianer reshit nedol. leua od pſsa ǀ ſama resniza nas ſamore reishit nedol., ozhistit, inu isvelizhat ǀ de bi mogal rejshit nedol. inuodkupit nashe dushe ǀ nemore mojo dusho od pakla rejſhit nedol. ǀ obeden Arzat ga nemore rejshiti nedol. ǀ s' rok teh paklenskih Rabelnou rèshit nedol. ǀ pofliſsajſe njega od te martre reſhit nedol. ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat, inu od te preteshke bolezhine Krajla reijſhit nedol. ǀ Jeſt ſim prishal vas osdravit, inu od ſmerti reishit namen. ǀ Jeſt tebe reishim 1. ed. od tvoih grehou ǀ bres lete Boshie arznie, katera zhloveka reishi 3. ed. od te vezhne ſmerti ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi 3. ed. mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi 3. ed. od taiste nadluge ǀ cilu ſvoj leben ſa eno ſamo vaga, de od teh poshreshnih voukou jo reshi 3. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika, inu ijh rejshij 3. ed. od vſiga tiga hudiga ǀ Bug naſs li od hudiga rèshi 3. ed., inu tu bo nam sadosti ǀ Aku n'hozhete vy, inu vaſhi otrozi fardamani biti, pred tem Bug vaſs reyshi 3. ed. ǀ leta yh resi 3. ed. is nyh oblaſti ǀ nej tebe od hudizhu rèshio 3. mn., aku morio ǀ vſmiliſe zhes lete vboge dushize, ter yh reishi vel. 2. ed. is martre teh viz ǀ Ah lubesnivi Moj Ozha, aku je mogozhe reishime vel. 2. ed.+ od tiga grenkiga keliha ǀ vſmiliteſe zhes nas, reshite vel. 2. mn. nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo ǀ de bi jetnike reshil del. ed. m s'lastno Pershono ǀ Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil del. ed. m ǀ nas je reishil del. ed. m od pogubleina te nevere ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil del. ed. m ǀ je bil rejshal del. ed. m suoje mestu od tiga pogublejnia ǀ Bug s'mrèsh je njega rejſhal del. ed. m ǀ bode vaſs rejſhil del. ed. m od grehau ǀ de bi nas reshel del. ed. m od vezhne martre ǀ yh nej bil rèshel del. ed. m od tiga gmajn Adamaviga greha ǀ nas je reishel del. ed. m od te grenke ſmerti ǀ je mene ſtuaril, inu od pakla reſhil del. ed. m ǀ s' oblasti tyh ſamurizou réshil del. ed. m ǀ di bi vaſs reshal del. ed. m od greha ǀ de bi ijh Bug rejshu del. ed. m s'kehe ǀ de bi od ſmerti ta Judouski folk reshila del. ed. ž ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio rèshila del. ed. ž ǀ de bi njemu glavo odſekala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu del. ed. s ǀ je proſſil ſvoje bratje de bi skuſi nyh molitvo ga reshili del. mn. m ǀ sledniga zhloveka ſo od hudizha reishili del. mn. m ǀ Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli del. mn. m od ene kazhe rešiti se rešiti se:
nihdar ne bo mogal ſe reshit nedol., inu od te bolesni oſdravit ǀ aku shelite od paklenske martre ſe reishit nedol. ǀ ſe nepofliſsa prezej osdravit, inu te velike nevarnosti ſe rèshit nedol. ǀ de bi li is paklenſke martre ſe mogla reſhit nedol. ǀ Hozkete ſe rejshit nedol. od skushnave ǀ aku hozhesh v' nebeſsa priti, inu pakla ſe reshiti nedol. ǀ kumaj zlovik od ene ſe rejshi 3. ed., de vſhe ta druga ga popade ǀ aku ſe ne reishite 2. mn. od vezhne ſmerti ǀ pred to teshko shtrajfingo Boshjo ſe reshio 3. mn. ǀ Sveta, inu nuzna je miſſu molit sa te mertve, de ſe reishio +3. mn. od ſvoih grehou ǀ ſe bosh od pakla reshil del. ed. m, inu nebeſſa sashlushil ǀ Vuprashajte krajla Ezechia kaku on ſe je bil od ſmerti reishil del. ed. m ǀ koku bosh ti ſe reshil, ali reshila del. ed. ž od tiga greha ǀ ſmerti ſe je bila rejshila del. ed. ž ǀ vſe martre bi ſe bila reshela del. ed. ž ǀ bulshi je sa naſs, de od ſmerti, inu od martre ſe bomò reshila del. dv. m ǀ ty mertui ſo ſe od shtraifinge boshje reishili del. mn. m ǀ debi Iſraelitery skuſi preshli, inu od tiga Trinoga ſe reshili del. mn. m ǀ vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
roditi -im dvovid. roditi:
Eliſabethi je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi nedol. ǀ vuodi ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi nedol. ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij 3. ed. to drugo Pershono v'S. Troijzi ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj 3. ed. ǀ obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla, sakaj ali ſama od ſebe rody 3. ed., inu nam perneſse selishe, roshize, driveſsa, inu ſad, ali pak, oku je obdelena ſtukrat vezh nam poverne ǀ ona je rodila del. ed. ž eniga ſynu ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu del. ed. s de zhloveka od ſmerti je rejshilu ǀ de bodo ſvojo naturo prebarnili, inu bulshi ſad rodili del. mn. m ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa rodile del. mn. ž/s roditi se roditi se:
ſe rodj 3. ed. enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte ǀ Kakor ſe rodimo 1. mn., sazhnemo umreti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sanjati -am nedov. sanjati:
ponozhi je ſajnal del. ed. m, de ſe na lovu najde sanjati se sanjati se:
kadar nimu ſe ſaina 3. ed., de ſe v'shpegu gleda, de shena mu bò eniga Synu rodila ǀ kar zhlovik cell dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna 3. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu del. ed. s timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu, de enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ Enimu ſe je ſainalu del. ed. s, de enu slatu jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ ſe taiſtim sdy, kakor de bi ſe kaj ſainialu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
segreti -ejem dov. ogreti:
ne bom zhakal do sadne minute s'ognjam lubesni Boshje moje ſerze ſegrejti nedol. ǀ gorkuta takorshne velike lubesni yh neſamore Segreiti nedol. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti, ſigreie 3. ed. ǀ katere tu ſonze Chriſtus Ieſus bo resfetil, inu segril del. ed. m ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela del. ed. ž ſvoje ſmerslu ſerze ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali, shirmali, inu vuzhili, inu s'ogniom lubesni Boshye ſehgreli del. mn. m naſha smersla ſerza segreti se ogreti se:
vſy shelite ſe resfrishat, inu nikar ſe segrejti nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sestarati se -am se dov. postarati se:
vſaketeri shelj dolgu zhaſſa shiveti, inu ſe ſeſtarat nedol. ǀ kateri ſe ſeſtara 3. ed. v' hishi ſvojga Ozheta ǀ v' hishi ſvojga Ozheta ſe ſiſtara 3. ed. ǀ v' tem ſe s' ſtaramo 1. mn. ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio 3. mn., kakor gerde ǀ pred zhaſſam ſe seſtaraio 3. mn., inu vezhkrat v' bolesni padeio ǀ Bug tulikajn zhaſsa greshnike, inu greſhenze h'pokuri zhaka, de taku rekozh ſe je ſeſtaral del. ed. m ǀ krajl Anaxialus ſe je bil ſiſtaral del. ed. m ǀ de ſe nebote ſiſtarali del. mn. m ǀ ſe je bila ſeſtarala del. ed. ž ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale del. mn. ž → sestariti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sestariti se dov. postarati se:
veliku lejt ſo ſhiveli, inu ſe ſeſtarili del. mn. m (II, 223) Zapis ima morda tiskarsko napako namesto → sestarati se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
seznaniti se -im se dov. seznaniti se, spoznati se:
sdaj s' enem, sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani 3. ed. (IV, 349)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati:
Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se:
kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
shajati se -am se nedov. shajati se, zbirati se:
hudizhe, ſakaj kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio 3. mn. (II, 366) ǀ vſy hudizhy ſe shageio 3. mn. kir nezhiſtost ſe triba (II, 367) ǀ kadar bi ſe skupai shajali del. mn. m, inu pogovariali (V, 201) Prvemu zapisu sledi istopomensko lat. besedilo, v katerem je glagolska oblika congregantur ‛shajajo se’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skaliti dov. skaliti:
je ta wajer skalil del. ed. m skaliti se skaliti se:
de bi voda ſe skalila del. ed. ž (IV, 199)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skaziti se dov. skaziti se, pokvariti se:
ſhe ble ſe bodo ozhy skasile del. mn. ž (I/2, 92)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skrčiti se -im se dov. ukriviti se:
nyh roke ſe ym ſkerzhio 3. mn. ǀ vſe shile mu ſe skerzhio 3. mn. ǀ vſa ſe je bila skerzhila del. ed. ž, inu nikuli vezh nej mogla s' poſtele vſtati ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu skerzhele del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skregati se -am se dov. skregati se:
skuſi letu tudi bi utegnila ona dua ſe skregat nedol. ǀ shena vſtane, s' mosham ſe skrega 3. ed. ǀ kadar dua ſe skregata 3. dv. ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio 3. mn. ǀ En danſe je bil s'krajlizo skregal del. ed. m ǀ Duej sheni … ſe ſò bile skregale del. mn./dv. ž → kregati Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus ſcribanus im. ed. (II, 382)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skriti -ijem dov. skriti:
Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie 3. ed. v' pejſik ǀ mosh skrje 3. ed. pod klop en shelesen mosher ǀ vidi ta bolna v'S. Vblatu Christuſa Iesuſa kateri tudi harbet ij oberne, inu do vekoma niega S: oblizhe ij skrije 3. ed. ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta 3. dv., inu ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo 3. mn. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila del. ed. ž ǀ ſonze je bilu od shalosti omedlelu, inu suojo svetlobo skrilu del. ed. s ǀ ta gnadliua Gospodizhna Graffinia v' tem Svetem Kloshtru nebodò ſvojo ſvetlobo skrili del. mn. m, temuzh she dalei vun respreſtrili ǀ vſe slatu bi bile skrile del. mn. ž skriti se 1. skriti se:
ſe more veno strashno pushavo skriti nedol. ǀ skorai ima ſe ſkriti nedol. v' to zherno ſemlo ǀ sdaizi je shal tiakai ſe skriti namen. ǀ David letu ſvej ſe skrie 3. ed. u eno luknio s' ſvojmi priateli ǀ byshy prozh, ſe skrje 3. ed., inu tepena biti ſe obvarva ǀ shena ſe v' kambro skrye 3. ed., inu saprè ǀ pod peruti te kokushi ſe skryeio 3. mn. ǀ pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo 3. mn. ǀ Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei 3. mn. v'ſvoie gnesda ǀ skriteſe vel. 2. mn. pod ſenizo Vaſhiga Odreshenika ǀ S. Grogor ſe je bil preblekil, pobegnil inu pod eno skalo skril del. ed. m ǀ kam ſe bosh skrila del. ed. ž ǀ Hudizhi ſe ſo bilij prestrashili, inu skrili del. mn. m 2. pri primerjanju biti slabši, ne dosegati:
vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti nedol. pred goſtario Ceſſaria Auguſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skrivati -am nedov. skrivati:
Pred poſvejtno modruſtio, je velika nepamet skrivat nedol. ſvoje dobre della ǀ s'krijvash 2. ed. v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham ǀ mati jo ble skriua 3. ed., inu ſa njo hodi kakor kloka ſvoje pishe ǀ faush piſsma dellaio, te prave skrivaio 3. mn. ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo 3. mn. ǀ nikar meni neskrivaj +vel. 2. ed. tvojga Svetiga oblizha ǀ nikar ijh neskrivajte +vel. 2. mn., inu nesgovarjajte ǀ On je Rasbojnike v' ſvoj hishi dershal, taiſte skrival del. ed. m skrivati se skrivati se:
Ierebize vuzhè ſvoje mlade ſe skrivat nedol. pred Lovizom ǀ Svete Rane Chriſtuſa Jesuſa vſeskuſi gledam, inu v' taiſte ſe skrivam 1. ed. ǀ Sakaj pred mano ſe skriuash 2. ed. ǀ ona pak bejshi, inu ſe skriva 3. ed. pred mano ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala del. ed. ž, inu od nyh uarvala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skusiti -im dov. 1. poskusiti:
Pater hozhmo skuſit nedol. ſe pobulshat ǀ hozhe skuſit nedol. tiga taku shkodliviga Lintvorna premagat ǀ David skuſsi 3. ed. hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo ǀ skuſite vel. 2. mn. premenit vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim 2. izkusiti, občutiti:
ſpodobnu je de skuſsi 3. ed., inu pozhuti pravizo Boshjo ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi 3. ed., inu ſe navvzhy ǀ Kakor ozhitnu skuſimo 1. mn. vſak dan ǀ Kakor s' vasho shkodo skuſſite 2. mn. ǀ Kateru skuſio 3. mn. te vboge, inu sapushene vuduve ǀ Nuz te arznie je skuſil del. ed. m David ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil del. ed. m uni nesrezhni zhlovik ǀ nej skuſsil del. ed. m kaj je terpleine ǀ Ta zhaſs bosh skusil del. ed. m takorshne britkosti, kakorshne nikuli nej ſi skusil del. ed. m ǀ vprashajte uniga zhe je veliku poſvejtu raishal, inu ſi skuſſil del. ed. m ǀ Kakor je skuſila del. ed. ž una hudobna shena ǀ Letu ſi ſvojo vezhno shkodo je skuſſila del. ed. ž una Gospa ǀ Letò resnizo je skuſsila del. ed. ž una petlerza ǀ kakor ta duhouna Neveſta je skuſla del. ed. ž ǀ kateri ſo skuſſili del. mn. m, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit ǀ Kateru ſo tudi skuſili del. mn. m ty Israelitery ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale, inu skuſſile del. mn. ž koku lushtnu je v'ogni prebivat 3. preizkusiti:
je hotel skuſit nedol. poprei, zhe ſe bodo pobulshali ǀ veliKu arznij je bil skuſil del. ed. m, ali vse sastojn skusiti se spopasti se:
s' letem ſe hotel Firsht Curimenſis s' mezham skuſit ǀ on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit, inu s' levam ſe skuſſit nedol. Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skušati -am nedov. 1. skušati, zapeljevati v skušnjavo:
Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti, inu skushati nedol., kakor nekadaj ǀ je hotel skuſi maihine grehe skushat nedol. taiſto v' velike grehe perpravit ǀ taku sKuſa 3. ed. nashe serce ǀ na mejsti tiga hudizha te moshke Pershone v'greh parpravit skushaio 3. mn. ǀ hudizh ga je skushal del. ed. m skuſi poshreshnoſt, preuſetnoſt, inu ohernio 2. poskušati:
on per zaiti ſe sa to pervo pridigo perpravi, inu skusha 3. ed. v' ſvoi kambri pridigvat ǀ skusha 3. ed. Indianer reshit leua od pſsa, ali nej blu mogozhe ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal del. ed. m perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ hozhesh taiſtu greshnu tovarshtvu sapuſtiti? sdaj taku hitru nemorem, s' zhaſſam bom skuſſal del. ed. m ǀ ga bodo motili, inu skushali del. mn. m premagat 3. izkušati, čutiti:
vidimo, inu skushamo 1. mn. lete shtrajfinge 4. preizkušati:
kadar sleshe ſuoje mlade, yh skusha 3. ed. aku ſe ſo po ozhetu vergli ǀ vſe nuzaio, inu skushaio 3. mn., ali vſe nezh nepomaga, temuzh bolnik ſe k' ſmerti perblishuie ǀ veliku arzny skuſhaio 3. mn., ali vſe nezh nej pomagalu ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio 3. mn., poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi Arzate: Skushajo 3. mn. veliku arzny skušati se preizkušati se:
vezh krat ſe sgodi, de ſi lih edn ſe je perpraulal, inu skushal del. ed. m, de ſe sgubi, inu fali → skusiti; → izkušati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slačiti -im nedov. slačiti:
suoje oblazhilu ſlazhio 3. mn., inu na poti resgrinajo (I/1, 79) ǀ kadar ſo jo slazhili del. mn. m milu ſe je jokala (III, 119) slačiti se slačiti se:
sam pomoga ſe slazhit nedol. (IV, 458)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sleči -čem dov. sleči:
sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi nedol., inu sa roke obeiſit ǀ S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe 3. ed. ǀ Achilles Slejzhe 3. ed. ſvoj gvant ǀ kadar ſlezhe 3. ed. ſvoje shlahtne gvante ǀ to ſtaro tardo kosho ſlèzhe 3. ed., inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ Thamar en dan shlejzhe 3. ed. ſvoj trorarski gvant ǀ ſvojo kosho neslezhe +3. ed., inu eno novo neoplezhe ǀ do nagiga jo slezhejo 3. mn. ǀ ga slezheio 3. mn., kar prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio ǀ Iyh ſlezheio 3. mn. ǀ do naſiga ga shlezhejo 3. mn. ǀ do par naſiga ga shelzhejo 3. mn. ti ajdoushi Rabelni ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil del. ed. m ǀ je bil kuto ſlekil del. ed. m, s'kloshtra pobegnil ǀ ſvoi Krajlevi gvant je bil slekel del. ed. m ǀ ſuoj Kralevi guant je bila slekla del. ed. ž ǀ ſo bily slekli del. mn. m njemu to lepo ſukenzo ǀ S. Jerneju pak kosho ſo bily slekli del. mn. m ǀ Se nenajdeio vezh Martini, de bi ſebe ſlekli del. mn. m ǀ Ie padel mej RasbojniKe: ty ſo ga slejKli del. mn. ž, inu Stepli ǀ Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle del. mn. ž sleči se sleči se:
ſe sleizhete 2. mn., inu tiga naſiga oblezhete ǀ do par naſiga ſe je bil slekil del. ed. m pred Shkoffam Aſſianskem ǀ dokler ſo ſe bili slekli del. mn. m nej ſo bily gaishlani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati:
Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati:
aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se:
Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smajhlati se -am se nedov. → šmajhlati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smejati se -am se/-ejem se nedov. smejati se:
Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati nedol., inu norzhie tribat ǀ Liſiza ſe sazhne ſmeiati nedol. ǀ sdaj je zhaſs ſe jokat, nikar ſmejat nedol. ǀ ſe ſazhna ſmeiat nedol. shpot dellat ǀ negremo ſe jokat, ampak ſe ſmejat nedol. ǀ v' Zirkvah ſe potſtopio preusetnu govorit, ſmeati nedol., okuli oſerat ǀ ſe ſazhneo v' njega ſmiati nedol. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat namen., pogovariat ǀ ſe she ſmeiash 2. ed., inu veſſelish ǀ kadar eden tuojga pſa vudari, ſe ſmejash 2. ed. ǀ temu ſe ſmejesh 2. ed., s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali, inu she ti ſe ſmeiesh 2. ed. ǀ vſe kar je shiviga, taku rekozh ſe ſmeia 3. ed., inu troshta ǀ zhe ſe ſmeja 3. ed., taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja 3. ed. ǀ sdrashbe della v' ſoſeski, ter ſe smeja 3. ed. ǀ Se v'tebe s'ustimi ſmeje 3. ed., ali Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil ǀ pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate 2. mn., shfazate okuli ſe oserate ǀ vasha dusha je Boga sgubila, k'temu ſe she ſmejate 2. mn. ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio 3. mn., pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho ſe ſmejeio 3. mn. ǀ Angeli ſe ſmejejo 3. mn. ǀ ſmeiaiteſe vel. 2. mn. kulikajn hozhete ǀ je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial del. ed. m, inu lushten bil ǀ cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal, inu ſe ſmejal del. ed. m ǀ yszhe Arzata, de bi shnym ſe jegral, ſmeial del. ed. m inu troshtal, de nebò umerl ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel del. ed. m ǀ on pak ſe je h' timu ſmial del. ed. m ǀ na vaſs glaſs ſe je ſmejala del. ed. ž ǀ sdaj veniga, sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala del. ed. ž, inu ſvoie nage bele perſij kasala ǀ nihdar ſe nej ſmiala del. ed. ž ǀ pred nym bi ſe ſmeiali del. mn. m, inu quantali ǀ hudizhi ſo po ny skakali, inu ſe ſmejali del. mn. m ǀ Ludje ſe ſo njemu ſmiali del. mn. m ǀ nekatere bi ſe ſmeiale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smiliti se -im se nedov. smiliti se:
tardimu kamenu bi ſe bil imel ſmilit nedol. ǀ gvishnu ti ò moj Bug ſe meni ſmilish 2. ed. ǀ v'ſerzi ſe njemu ſmili 3. ed. ta reuni greshni zhlovik ǀ Ali Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili 3. ed. ǀ Ah de ſe Bogu Smili 3. ed. ǀ Oh koku ſe vy meni ſmilite 2. mn. ǀ Meni ſe lety ludje v' ſerzi ſmilio 3. mn. ǀ Ah ſmiliſe vel. 2. ed. Bogu zhes naſs ǀ Pride en samaritan, ga vidi, ſe je njemu v'serci ſmilil del. ed. m ǀ ſe je mozhnu Christuſu smilil del. ed. m ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu del. ed. m tema duema ǀ Meni ſe ſmila del. ed. m taista uboga Mati ǀ tardimu caminu ſe bo ſmilila del. ed. ž ǀ ſo ſe njemu ſmilili del. mn. m V zgledu z velelniško obliko je morda odpadel vzglasni u-, tako da ta lahko spada k → usmiliti se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sneti snamem dov. sneti:
ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname 3. ed. ǀ ſvoje S: Rokè na Chriſhu perbite doli ſname 3. ed. ǀ Crucifix kateri je bil na bari ſname 3. ed. rokè is krisha, inu usheſa ſi satiſne sneti se sneti se:
Chriſtus ſe ſnaime 3. ed. is krisha, ter ſe poloshi na tiga bolnika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sniti se dov. zbrati se:
ſo vkupej ſe seshli del. mn. m, inu ſo zitrali, inu godli, inu pejli (V, 620)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sovražiti -im nedov. sovražiti:
veliku shenskih Perſon ſó sazhele ta golufni ſvejt ſaurashit nedol. ǀ kadar edn ſe reſiesi, sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit nedol., klet, inu shentovati Boga ǀ ta hudobni ſvejt vuzhj, namrezh, de ta nepriatel ſe imà ſourashit nedol. ǀ aku pak njega ſaurashish 2. ed. ǀ ti saurashish 2. ed. tuoiga blisniga ǀ Kaj je tedaj tebi ſturil taiſti, kateriga ſourashish 2. ed., de ga nemorish vidit ǀ sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish 2. ed. ǀ nedopade, G: Bogu molitva teh greshnih dush, temuzh jo ſaurashi 3. ed. ǀ ta loterska Krajliza Iezabel ga taku saurashi 3. ed., de ſe more veno strashno pushavo skriti ǀ lubit tiga, kateri vas ſourashi 3. ed. ǀ greh ſaurishi 3. ed. ǀ neſaurashi +3. ed. … vidra ribo ǀ kar ſmo poprej lubili ſaurashimo 1. mn. ǀ Semlo lubite, inu Nebeſſa ſaurashite 2. mn. ǀ s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite 2. mn. ǀ ta Kateri ym reſnizo govori, ga ſaurashio 3. mn. ǀ O prevelika hudobnoſt teh ludy, de ſauraſhio 3. mn. taiſte, kateri resnizo govorè ǀ vſy ga ſourashio 3. mn. ǀ ludje nesposnajo nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo 3. mn. ǀ ony obeniga neſaurashio +3. mn. ǀ vezhkrat tu ſe je sgudilu, de en brat tiga drugiga je ſaurashil del. ed. m ǀ on je vſelei Mashnike saurashil del. ed. m ǀ ta hudobni Ceſſar Maximinus, kateri je ſourashil del. ed. m Chriſtuſa ǀ kar ſmo ſaurashili del. mn. m lubimo ǀ Iudouſka Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila del. ed. ž ǀ Krajliza Jezabel je saurashila del. ed. ž ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila del. ed. ž ǀ Judje bodo ſourashili del. mn. m, pregainali, inu morili Jogre ǀ ſo ga saurashili del. mn. m ǀ ſo ga ſhe vezh ſaurashli del. mn. m ǀ Tij nevoshlivi Cainij bi neſaurashili +del. mn. m ſvoje blishne, inu bratie ǀ ſa volo nje golufne kunshti vſe shivali ſo jo ſaurashile del. mn. ž sovražiti se sovražiti se:
ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata ſta ſe tulikain ſaurashila del. dv. m ǀ ſe nej ſo ſavrashili del. mn. m, temuzh kakor dobri bratje ſe ſo lubili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
speči -čem dov. speči:
ga imaio na raſin natekniti, inu pozhaſsu ſpezhi nedol. ǀ vejmo, de taiſto vogu de ſi lih gorezh Angela spezhi nedol. nej mogal ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt nedol. ǀ gledaj de yh dobru ſpezhesh 2. ed. ǀ lete hitru perpravi skuha, inu spezhe 3. ed. v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil, kroh samejſil, inu spekal del. ed. m ǀ eno pogazho je bila njemu spekla del. ed. ž speči se opeči se:
ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
splakati se -am se dov. razjokati se:
kadar ena greshna dusha ſe sgreva, splaka 3. ed., inu skuſi pokuro gnado boshio sadobj (V, 343) ǀ nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu, inu ſplakalu del. ed. s (V, 519) Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti razplakati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spočitati se dov. razpoznati se, videti se (?):
v' taiſtih offrah ſe je ſpozhitala del. ed. ž martra, inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa (III, 83) → izpod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spodobiti se -i se nedov. spodobiti se:
aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi 3. ed. enimu zhloveku ǀ kadar bi vſaketeri v'ſvojm ſtanu shivil kakor ſe spodobi 3. ed. ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma, inu ſpodabi 3. ed. kershenikom ǀ ſe nespodobi +3. ed. ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat ǀ Se neſpodobi +3. ed. de bi jeſt tvoj Syn odpovedal tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ tebi ſe nespodobio +3. mn. takorshni gvanti, kakor yh noshish ǀ bi ſe dobru ſpodobilu del. ed. s, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ ſe je ſpodoblu del. ed. s ǀ kadar je kaj rekla, de eni deklizi ſe nej spodoblu del. ed. s, tebi ſe je dobru sdelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spokoriti se -im se dov. spokoriti se:
bres gnade Boshie nesamore prou ſe sgrevat, inu spokorit nedol. ǀ aku taisto puſledno uro bote zhakali ſe ſpokorit nedol. ǀ od kateriga zhe ſe hozhe sdershati, inu ſpokoriti nedol. ǀ aku pak ta zhlovek ſe greua, de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei, inu ſpokori 3. ed., taku ſupet gnado boshio doſeshe, inuc priatel rata ǀ ona prezej ſe greua, inu ſpokorj 3. ed. ǀ zhe ſe sgreua, spokorj 3. ed. inu pobulsha ǀ en greshnik, kateri ſe spokori 3. ed. ǀ sakaj ſe nespokorite +2. mn. ǀ Bug pravi nehai od grehou, ſpokori ſe vel. 2. ed. ǀ spokorimoſe vel. 1. mn., inu anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ s'grevajmo, inu s'pokorimoſe vel. 1. mn. zhes nashe pregrehe ǀ ſpokoriteſe vel. 2. mn., inu s' Bugam ſe spravite ǀ Sdaj spokoriteſe vel. 2. mn., sdaj pobulshajte ſe ǀ sgrevajte ſe, inu spokorite ſe vel. 2. mn. de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ ſe bom pobulshal, inu ſpokoril del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual, spokoril del. ed. m, inu spovedal ǀ vejmo de ſe je bil ſpoKuril del. ed. m ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila del. ed. ž ǀ aku li ſe bosh sgrevala, inu ſpokorila del. ed. ž ǀ te greshne ludy vabi de bi ſe Spokorili del. mn. m ǀ sheli de bi ſe pobulshali, spokorili del. mn. m, inu isvelizheli ǀ ſeſo pobulshali, ſpokorili del. mn. m, inu ſpovedali ǀ one bi ſe bile sgrevale, inu ſpokorille del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spominjati -am nedov. omenjati:
Gospud Bug she v' Starem Teſtamenti je bil sapovedal na ene gvishne dny taiſte ſpominat nedol., inu zhaſtitu obhaiat ǀ Kaj pomeni de li od ſmerti ſe gouorij, inu Spomina 3. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni spominal del. ed. m S. Petra, kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail spominjati se spominjati se:
martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa ſe ſpomina 3. ed. per S. Mashi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spomniti -im dov. 1. pomisliti:
na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se:
nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se:
Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sponašati se nedov. izkazovati se, obnašati se:
koku ſe ima ſponashat nedol., inu sadarshati eden, de bo urenden te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ v' tej shlushbi S. Juri ſe je dobru ſponashal del. ed. m, de sholnery, inu Ceſſar ſo bily content ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil, v' letem ſtanu ſe je taku lepu sadarshal, inu taku dobru ſponashal del. ed. m ǀ Vni bo pravil koku ſrezhnu na vojski ſe je ſponashal del. ed. m, veliku ſaurashnikou pobil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sponesti se dov. obnesti se, izkazati se:
kaku ſe ima ſponeſti nedol., kadar bo ta prava ura prishla ſe voiskovati zhes ſmert ǀ sa gmain nuz ſvoje deshele ſe je dobru ſponeſſil del. ed. m ǀ nashi Generali, inu Sholnery ſerzhnu, inu dobru ſe ſo ſponesli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spopasti se -padem se dov. spopasti se:
poklizhe Jacoba na junaſtvu, ſe ſpopadeta 3. dv. (III, 157)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spotekniti -taknem dov. spotakniti:
ony imaio urshoh tebe preklinat, sakaj zhe padeio ti yh spotaknesh 2. ed., zhe pregresho ti yh oslepish (V, 272) spotekniti se zdrsniti:
shilu pak ſe njemu ſpotakne 3. ed., ter roko ſkuſi, inu ſkuſi ſi prebode (III, 241)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spovedati -vem dov. spovedati se:
sakaj tedaj nespoveish +2. ed. taiſti greh, sa kateriga dobru veish ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam, Kateri suoj greh je bil spouedal del. ed. m Samuelu ǀ variſe, de tudi tebi ſe nebode enkrat taku godilu, de bi rada pred vſem ſvetom tuoj greh ſpovedla del. ed. ž ǀ zhe bote s'tem ſgublenem ſynam vasho pregreho ſpovedali del. mn. m ǀ dokler ſo bili ſvojo pregreho spovedali del. mn. m, odpuszhaine ſo bili doſegli spovedati se spovedati se:
nje vsta saperta dershij de ſe nemore spovedat nedol. ǀ ſmo dolshni vſijh nashijh grehou ſe ſpovedat nedol. ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh nezhistost ſpouedat nedol. ǀ sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati nedol. ǀ tega pak ſe je ſramuala Spevedat nedol. ǀ kadar gremo ſe spovedat namen. tem Nemeſtnikom Boshym ǀ de bi na nagih kolenah shal v' Rim ſamimu Papeshu ſe ſpovedat namen. ǀ kakor perloshnoſt imem ſe ſpovèm 1. ed. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ ſe ſpouejsh 2. ed. ǀ bres prave grevinge ſe spoveish 3. ed. ǀ vener ſe neſpovejsh +2. ed. ǀ Se ſpovej 3. ed. ta bolni, milu zhes ſvoje grehe ſe plaka ǀ gre, ſe pravu spovej 3. ed., ter gre pozhivat ǀ poshle po ſpovednika, ſe ſpovei 3. ed. ǀ en greshnik, kateri ſe spokori, sgreva, spovei 3. ed., inu gnado boshio doſeshe ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta dershij de prauv ſe neſpovej +3. ed. ǀ ta hudi nar ble ſe pofliſsa de temu greshnimu zhloveku vsta ſapre de ſe pravu neſpovei +3. ed. ǀ de li pravu ſe ſpovemo 1. mn. ǀ kadar ſe ſpovedate 2. mn. ǀ de ſe prau neſpoveste +2. mn. ǀ de ſi lih vſak mesiz ſe ſpovedo 3. mn. ǀ pred Spovednikam omutè, inu popolnama ſe nespovedò +3. mn. ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo +3. mn. ǀ ta hudizh jem urat ukupaj ſtiſne de ſe pravu neſpovedo +3. mn. ǀ Pojdi tedaj greshna bolna dusha, ſpovejſe vel. 2. ed. s' pravo grevingo vſe tvoje grehe ǀ spovedaiſe vel. 2. ed. popolnama ter bosh miloſt inu odpuszhaine dosegla ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza, katiri je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai +vel. 2. ed. ǀ spovejteſe vel. 2. mn. taku bote vasho pervo podobo vshaffali ǀ spovejdajteſe vel. 2. mn., aku n' hozhete tudi fardamani biti ǀ popolnama spoveiteſe vel. 2. mn. ǀ ga opomina, inu proſsi de bi ſe ſpovedal del. ed. m ǀ Bug te proſsi de bi ſe zhes tvoje grehe sgreval, inu spovedal del. ed. m ǀ taiste nezhistosti ſe nej ſpovedala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala del. ed. ž, inu obhajala ǀ aku ſe nebote zhistu ſpovedali del. mn. m, sagvishnu bodete fardamani ǀ de bi ſe spovedali del. mn. m, inu Svete pusledne Sacramente pryeli ǀ vſe vaſhe grehe zhiſtu ſe bote ſpovedale del. mn. ž ǀ ſo ſe pak spovedale del. mn. ž, inu sgreuale Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spovedovati -ujem/-am nedov. spovedovati se:
taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval del. ed. m ſvoje golufie, inu odertie ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala molila ſpoveduvala del. ed. ž, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla spovedovati se spovedovati se:
ſe sazhne spoveduati nedol. ǀ Ozha te neſrezhne, inu greshne je menil de ſe spoveduie 3. ed. ǀ Kadar ta greshni ſe njemu ſpoveduje 3. ed. ǀ ſe spoveduje 3. ed., inu obhaja ǀ Kateri po gostem ſe ſpoveduajo 3. mn. ǀ uni Pariſienſi Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval del. ed. m ǀ do vekoma ſim fardaman, dokler ſe nej ſim prau spovedoval del. ed. m Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedovati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spoznati -am dov. 1. spoznati:
To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati:
rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati:
k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se:
ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spraviti -im dov. spraviti, tj.
1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre:
jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti:
inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se:
ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati:
prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati:
tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sprehajati nedov. sprehajati:
Cain ie bil oblubil bratu Abelnu, de ga pele ſprehaiat namen. (II, 397) sprehajati se sprehajati se:
S. Duh prezej je hodil, inu ſe ſprehaial del. ed. m (II, 50)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sprostirati se -a se nedov. → razprostirati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spustiti se -im se dov. podati se:
k'boiu ſe perpravi, na leva ſe spustj 3. ed. ǀ v'bejgſe ſpuſti 3. ed. ǀ ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè 3. mn. ǀ ſe je bil v'bejg ſpuſtil del. ed. m dol(i) se spustiti spustiti se:
s'lufta se doli ſpustj 3. ed. ǀ ſe doli spustij 3. ed. io popade na naglom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sramovati se -ujem se nedov. sramovati se:
Se nimaio tedai ſramovati nedol. v'ſvojm Stanu oſtati ǀ ſe nemajo bati; ali ſramuati nedol. vſijh nijh grehou zhistu ſpovedat ǀ ſe nimam bati, inu sramovati nedol. ǀ Sposnam, inu ſe ſramujem 1. ed. ǀ ſe ſramuiem 1. ed. ſpouedat ǀ ſpovedat ſe n'hozhesh, inu ſramujesh 2. ed. ǀ vejsh sa taiſte grehe, katire ſe ſramuiesh 2. ed. spovedat ǀ ti ſe sramujesh 2. ed. s' ſobmi kakor en peſſ shkripat, shkripash pak snogami ǀ ſe nepreſtrashish, inu nesramujesh +2. ed. ǀ Koku ti moresh tu poshlushat, inu ſe neſramujesh +2. ed. ǀ ona ſe sramuje 3. ed. te, inu te grehe spovedat ǀ fantje ſo po nozhi k' ny hodili, inu tiga ſe ſramuje 3. ed. spovedat ǀ sakaj tedaj ſe boijte, inu ſramujete 2. mn. vashe grehe ſpovedniku povedat ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete +2. mn. ǀ ſe ſramujejo 3. mn. prau ſpovedat ǀ pred ludij priti ſe ſramujeio 3. mn. ǀ klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio +3. mn. ǀ Ah ſramujſe vel. 2. ed., videozh taku dober, inu Svet exempel ǀ Ah ſramuiteſe vel. 2. mn., videozh dober exempel ǀ Je rejſſ, de ti Trinog ſe nej ſi ſramoval del. ed. m sapovedat moie persy teleſſne odresat ǀ ſe je ſramuval del. ed. m v'mej ludij priti ǀ petlati ſe je Sramoval del. ed. m ǀ spovedat pak ſe je ſramovala del. ed. ž ǀ tega pak ſe je ſramuala del. ed. ž Spevedat ǀ ſe je taku mozhnu prestrashila, inu ſramuvala del. ed. ž ǀ ona dua ſe neiſta ludy sramovala del. dv. m, inu shtrajfinge boshie ſe nejſta bala ǀ ob nyh pusledni uri, ſe bodo ſramovali del. mn. m de vezh en ſmerdezhi, kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali del. mn. m puſtiti obresat ǀ Ah koko ſe bodo ſramuali del. mn. m ǀ ſte ſe ſramuvali del. mn. m kershanski shivèti ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
srditi se -im se nedov. srditi se, jeziti se:
Samy zhes ſebe imamo ſe ſerditi nedol., aku hudu nam ſe godj ǀ Sabſtoin ſe ſerdish 2. ed. ti S. Baſilius ǀ Sabſtoin ti S. Baſilius ſe sèrdish 2. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj 3. ed. zhes takushnu govorjenie ǀ Kir ſe s' ſvojm bratam ſerdj 3. ed. ǀ Ieremia mozhnu ſe toshi, inu ſerdi 3. ed. zhes lete, kateri njega ſe naboje ǀ Se ſerdite 2. mn. vy Goſpoda, Kadar vashi hlapzi, inu dekle, vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ nikar ſe ne ſerdi vel. 2. ed., nikar ſe nekregai ǀ ſami zhes ſebe ſerditeſe vel. 2. mn. dokler s' vashmi grehy perſilite lete ſtvary de vam shkodio ǀ neieſiteſe, neſerditeſe +vel. 2. mn. ǀ David tudi ſe je ſerdil del. ed. m zhes lete greshne ǀ dokler ſmò brata, bi bil velik greh kadar bi ſe ſerdila del. dv. m, inu kregala ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
srečati -am dov. srečati:
ſrezha 3. ed. eno uduvo, Katera ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom ǀ en dan ga srezha 3. ed. na tem viſsokim mostu ǀ S. Paulus je bil v' letu meſtu prishal, inu je bil leto deklo na plazu ſrezhal del. ed. m ǀ eniga petlerja pu nagiga je bil srezhal del. ed. m srečati se srečati se:
ſe ſrezheta 3. dv. na veliki Petik, kadar ſta shla Boshi Grob obyskati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
steči1 -če dov. oteči:
maihina je ena zhibiliza vener pizhi, de velika bula ſtezhe 3. ed. (V, 126) vkupaj se steči nateči se, steči se:
inu veliko vuodè ſe vkupaj ſtezhe 3. ed. (II, 24)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stegati se nedov. → raztegati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stiskati -am nedov. 1. stiskati:
mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat, nezh nepomaga, temuzh she ble leua ſtiska 3. ed. ǀ ſourashniki ga obdaio, inu ſtiskaio 3. mn. ǀ je mene sa garlu ſtiskal del. ed. m ǀ Saurashniki tebe obſuli: inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali del. mn. m 2. zelo varčevati:
sadoſti nam morio sprizhat zeiſte polne petleriou, katerem ludje bi radi pomagali, ali nepremorio, sakaj ſami poterbujeio, inu aku ſe hozheo ohranit ſtiskat nedol. morio ǀ My shparamo, ſtiskamo 1. mn., nuzh, inu dan ſe fliſſamo stiskati se krčiti se:
kadar shitu je imelu sernie dellat od velike urozhine, inu ſushe ſe je ſtiskalu del. ed. s vkupaj se stiskati stiskati se, zbirati se:
leta gorkuta pozhuteiozh marsloto te vode ſe sazhne vkupai ſtiskat nedol., inu mozhneishi prihaiat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stisniti -nem dov. 1. stisniti:
Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti:
rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se:
morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve:
Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se:
semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stonoviti se dov. → ustanoviti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati:
kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj.
narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se:
shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti:
dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati:
de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža):
krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti:
je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti:
je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi:
nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti:
ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti:
aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stožiti se -i se dov. 1. ne biti voljan:
h'slushbi tuojga Boga ſe tebi stoshi 3. ed. cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti (I/1, 78) 2. naveličati se:
K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu del. ed. s, de ſvoj antvarh sapustij, inu ſe na vojsko poda (I/2, 112)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stresti -em dov. stresti:
kadar bi sapovedal de bi ta nagli, inu strashni potreſs imel semlo stresti nedol. ǀ sa shilo tiga bolniga potipa, s' glavo ſtreſſe 3. ed. ǀ veiter vam ſtreſſe 3. ed. ſadje ǀ zhes en zhaſſ peretnize ſtreſeio 3. mn., inu spet zherni rataio ǀ Sapovej enkrat potreſsu', ta je bil taku mozhnu to deshelo Calabrio streſsil del. ed. m de obena hisha cella nej bila oſtala ǀ kateru vun is shakla ſtreſſil del. ed. m ǀ nebosh od ſebe ſtreſsil del. ed. m ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli del. mn. m stresti se stresti se:
ſe taku od ſtraha ſtreſſe 3. ed., kakor de bi s'Nebeſs v'njega bilu treshilu ǀ semla od ſtraha ſe ſtreſſe 3. ed. ǀ semla ſe ſtreſe 3. ed., inu odpre ǀ O semla ſtresiſe vel. 2. ed. O morje preſtrashiſe ǀ semla ſe je bila taku mozhnu ſtresla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sušiti se dov. sušiti se:
ſa tiga volo ta drevu ſe ſazhne ſuſhiti nedol., inu luknaſtu prihajat ǀ otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne, de ſe sazhne ſushiti nedol. ǀ ſò bily mokri, ſe ſo per ogniu shushili del. mn. m, inu greli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svetiti -im nedov. svetiti:
je bil … sapovedal … Sonzi, inu luni de mu imaio ſvetiti nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti 3. ed., ali ſama ſebe szera ǀ en gorezh steber, kateri je pred nimy shal, inu ponozhi ym je ſvetil del. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu del. ed. s, kakor ſizer je njegova navada ǀ v'Nebeſsih danaſs nar lepshi tu rumenu ſonze bo ſvejtilu del. ed. s svetiti se svetiti se:
potle ſo sazheli ſe ſvètiti nedol., kakor te ſveſde s'kusi nyh zhednoſti ǀ ſe ſveti 3. ed. kakor tu ſonze v' mej ſvesdami ǀ zhednoſt S. Antona ſe taku ſizer ſvèti 3. ed., kakor tu rumenu ſonze ǀ letu ſe taku napolni ognia, de ſe ſveitj 3. ed., greie, inu pezhe kakor ogin ǀ My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh, de ſe sfeiti 3. ed., kakor ſonze ǀ kateri ſe ſvetè 3. mn. kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ vſelej ſe je sfetil del. ed. m kakor enu sfetlu ſonze ǀ telu ſe bo ſvitilu del. ed. s, kakor tu rumenu ſonzhe ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti de lepu ſe je ſvetila del. ed. ž ǀ koku je ſvètila del. ed. ž ǀ ſvejsda je Gospodizhni Clari naprej ſvejtila del. ed. ž ǀ kakor tu rumenu Sonze ſe je ſvetilu del. ed. s ǀ prelepù S: oblizhe, kateru ſe je ſvètilu del. ed. s, kakor tu rumenu ſonze ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile del. mn. ž kakor try Sonze ǀ ozhy ſe bodo ſvitele del. mn. ž, kakor duej ſvejsdi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svetovati -am dvovid. svetovati:
je bil ſazhel ſvetovat nedol. Ceſsarju, de bi imel ſvojo vojsko poſlat Zhes lashko deshelo ǀ jest ſim ſi naprej vſel danaſs Nem. Nem. svetouat nedol., inu vuzhiti ǀ kir zviblaio pravu Svetovati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat nedol. malzhati, ali pak govoriti ǀ kar ieſt tebi ſvetovam 1. ed., aku ſe nezhesh kaſsati ǀ vaſs sfetovam 1. ed. s'S. Cyprianam ǀ satoraj jeſt tebi ſvetvam 1. ed. moj priatel ǀ S. Duh naſs opomina, inu ſvetova 3. ed. ǀ ſvetoua 3. ed. njemu, de bi vſak dan imel S. Maſho shlishat ǀ S. Duh ſvejtoua 3. ed. v' takorshni neuarnosti v' grob pojti ǀ u ſvetovajo 3. mn. de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo ǀ obenimu nebom ſvetoval del. ed. m, de bi imel sapuſtit, ali ſaurashit ta ſvejt ǀ je tudi svetoval del. ed. m S. Ioannes vnimu preuſetnimu ǀ raunu letuje sfetoval del. ed. m David rekozh ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju ſvetval del. ed. m ǀ ſturite tu kar je ſvetovala del. ed. ž ta modra Iudit ſvoje Purgarje rekozh ǀ malzhajnie ſo stonovitnu ti S. S. PushauniKi, inu shlushabniki Boshij dershali, inu druge dershati vuzhili, inu ſuejtuali del. mn. m svetovati se posvetovati se:
satorai je lete vſe skusi pred ſvoimy oyhmy imel, inu s'taistimy ſe je ſvetnval del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šaliti se nedov. šaliti se:
Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit nedol. (III, 76) ǀ mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit nedol. (III, 78)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šemiti se -im se nedov. šemiti se, maskirati se:
je vshe enaſtara navada ob Puſti dobre vole biti, ſe shemit nedol., inu v' mashkarah okuli ſe klatit ǀ jeſt porezhem de ſo norzi taiſti, katiri ſe shemio 3. mn. ǀ Tedaj vy moshje, inu shene bote pò exempelnu tiga hudizha ſe shemili del. mn. m ǀ So tudi nekadaj ty Ajdoushi Rimary leto navado imeli, de ſe ſo shemili del. mn. m taku moshje, kakor shene → šema
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šmajhlati se -am se nedov. prilizovati se, hinavsko se dobrikati:
ona ſe ſna Liſat, radovat, inu ſmaihlat nedol. okuli zhloveka ǀ blagar temu, kateri sna lagat, inu ſe shmaihlat nedol. ǀ Kadar nar ble okuli tebe ſe shmajhla 3. ed. ǀ de ſi lih s' repam ſe shmajhla 3. ed. mu nej veruati ǀ li taiſte Pridigarie radi poshlushat hodio, kateri fabale pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio 3. mn. ← nem. schmeicheln ‛laskati, prilizovati se’ < srvnem. smeicheln ‛prilizovati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šonati se -am se nedov. 1. prizanašati:
zhe ſe n'hozhete shonat nedol. vaſhiga blishniga ǀ Kaj dellash Decius Ceſsar … mene ſe shonash 2. ed. ǀ En Herodesh, kateri obeniga ſe ne shonna 3. ed. ǀ sa volo Marie Divize shenskimu ſpolu velike gnade delij, inu ſeshona 3. ed. taiste shtrajfat ǀ O ſerze tardeishi kakor skala! Kateru ſe neshona +3. ed. ſvoie kryvi ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka, inu neſhoma +3. ed. ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau, she shonamo 1. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai, ter obeniga ſe neshonai +vel. 2. ed., ni vboſiga, ni bogatiga ǀ shonaite vel. 2. mn. ſe ſami ſebe ǀ Demetrius ſe je bil shonal del. ed. m meſta ſa volo pelda ǀ G. Bug je sapovedal kugi, de bi ſe nashiga Meſta shonala del. ed. ž ǀ ta dua druga pak, katera ſe nejſta shonala del. dv. m ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali del. mn. m 2. varovati se, ozirati se:
krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat nedol., inu dalezh od njega odſtopit ǀ Boga ſe ne boij, inu zhloveka ſe neshona +3. ed. ǀ cilu v'Cerkvi ſe neshonate +2. mn. Boga reshalit ǀ minie leteh ſe shonaio 3. mn., kakor pak sapuvidi eniga Flegaria ǀ blishne shlahte ſe neshonajo +3. mn., temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ katiri ſe neshonaio +3. mn. Mene v' moj hishi reshalit ǀ cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo +3. mn. ǀ shonajteſe vel. 2. mn. njega S. oblizha ǀ cilu Bogou ſe nej shonal del. ed. m ǀ Ena ſtrupena kazha ſe je shonala del. ed. ž tiga nedolshniga S. Paula, de ga nej bila oskrunila ǀ Boga ſe nei ſò bali, ludy ſe nejſò shonali del. mn. m ← srvnem. sih schōnen ‛pazljivo se obnašati, čuvati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
špegati -am nedov. ogledovati, opazovati, oprezovati:
ta Modri naſs opomina de nemamo ſa drugimi shpegat nedol. ǀ na mene taku gledash, inu shpegash 2. ed., kakor de bi bil posabil na vſe te druge v' nebeſſih, inu na semli ǀ Ta Kateri shpega 3. ed. ſa ſvoim bliſhnim ǀ ludje ſamy na ſe posabio; inu li druge ſodio, gledajo, inu na nyh djania shpegaio 3. mn. ǀ G. Bug taKuſhne ludy, Kateri shpegaio 3. mn. sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ NiKdar na shpegaj vel. 2. ed. inu negledaj na grehe teh drugih ǀ nikar vſe sKuſi na druge negledajte, inu sa nymi neshpegaite +vel. 2. mn. ǀ leta je shelil per Christuſu oſtati de bi njega della vidil, inu na Iogre gledal, shpegal del. ed. m inu Sodil ǀ Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali del. mn. m sa Iogramy špegati se 1. ogledovati se:
Kadar vij ſi naprej vſamete, de ſe hozhete spovedat, ste dolshni ſe spegat nedol. v's. sapuvidi, Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se:
Dokler S. Gothard je bil en shpegu vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali del. mn. m ← srvnem. spehen ‛gledati, opazovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
špeglati se -am se nedov. 1. ogledovati se:
moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat nedol. de sledni madesh, sledni greh samerkamo ǀ Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla 3. ed. de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se:
Nad tabo S. Pomozhniza Nasha cell ſvejt ima urshoh ſe shpeglat nedol., inu zhudit ǀ Shpeiglaiteſe vel. 2. mn. nad letem merlizham, premislite kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie ← nem. sich spiegeln ‛ogledovati se, zgledovati se’; → špegel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
špižati -am nedov. hraniti, preživljati, rediti:
yh hozhe shpishat nedol., inu napajat s' pelinam, inu shauzhom ǀ taiſti, kateri shpisha 3. ed. cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ je doyla tega, kateri cell ſvejt ſpisha 3. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio 3. mn. s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou ǀ s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo 3. mn. ǀ loterze raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo 3. mn., kakor te vboge ſirotize ǀ jo bo shpishal del. ed. m inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne spishal del. ed. m ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal del. ed. m ǀ Kulikain ludy ſo shpishali del. mn. m špižati se hraniti se, prehranjevati se:
s' katerimi rezhmi ſe shpishaio 3. mn. ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal del. ed. m ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila, inu de bi ſe shnim spishali del. mn./dv. m ← srvnem. spīsen ‛hraniti, rediti’; → špiža
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
špot -a m sramota, posmeh, porog:
Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti:
ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje:
shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati:
Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
špotati se -am se nedov. posmehovati se, rogati se:
Pharaon ſapusti G: Boga, ſe shpota 3. ed. Boshj ſapuvidi, shentuje njega S. Ime ǀ noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio 3. mn. ǀ Hudizhy ſe k' temu ſmejeio, inu ſe tebi shpotaio 3. mn. ǀ en mladenizh ſe je shpotal del. ed. m Philoſophu ǀ jest bi ſe neshpotal +del. ed. m vam, kateri ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ jest bi ſe vam nashpotal del. ed. m ǀ ſe bere od Anne Samvelave matere, kateri ſe je shpotala del. ed. ž Phennena ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili, inu vam ſe shpotali del. mn. m ǀ ſe bodo meni poſmehovali, inu shpotal del. mn. m ǀ NEpametni gvishu ſo bily taiſti, kateri ſo shpntali del. mn. m Erachlituſu Philoſophu ← srvnem. spotten ‛posmehovati se, rogati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati:
dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati:
JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se:
nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za:
neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tajati se -a se nedov. tajati se:
ſerze ſe ym sazhne taiat nedol. (II, 212) ǀ Serze ſe v' meni taja 3. ed. (II, 481) ǀ ſerze ſe v' meni taje 3. ed. (III, 495)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tiščati -im nedov. tiščati, žuliti:
kej jo zheul ner ble tishi 3. ed. ǀ shelodiz ga tishi 3. ed. tiščati se oklepati se, ostajati pri:
aku hozhesh nasha ſerza lete tebi offramo, de ſi lih nej ſo uredne per tvojm lubesnivim ſerzi ſe tishati nedol., vener h' tebi yh pertiſnemo ǀ sakaj ſe li semle tishite 2. mn. ǀ tishiteſe vel. 2. mn. matere, inu per ny oſtanite doma ǀ tishiteſe vel. 2. mn. per vashi materi ǀ tiſhiteſe vel. 2. mn. matere, kakor pishate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
togotiti se -im se nedov. togotiti se:
s' enu nezh bodo sazheli ſe tagotit nedol., ſerditi (V, 406) ǀ sa ſledno majhino rejzh ſuperno ſe resjeſim, tagotim 1. ed., kolnem preklinam (II, 192) ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe +vel. 2. mn., inu shnio nepreperajteſe (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tolči -čem nedov. tolči, tepsti:
s' shelesnimi ketnamy sazhneo tauzh nedol. ǀ glasnu ſazhne vpyti, s'glavo ob ſteno tauzhi nedol. ǀ s' glavo v'sijd tauzhe 3. ed. ǀ vſe skuſi tauzheio 3. mn. inu pilio ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo 3. mn. taraio, predeio ǀ bolesni, inu potrebe naſs tauzheio 3. mn. ǀ po Synu Boshjmu Chriſtusu JESVSV touzheio 3. mn. ty greshni ludje kakor kovazhi po naklu ǀ Kadar je tu resbelenu shelesu taukil del. ed. m ǀ ta hudobni Cain ga je s' enem polenam taukal del. ed. m ǀ s' duema kladuama ſo taukli del. mn. m tolči se tolči se:
S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tožiti -im nedov. tožiti, tj.
1. obtoževati:
prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit namen., inu proſsit de taKushne grehe imaio shtrajfat ǀ ga gre toshit namen., pred Rihtaria ǀ Odgovori Nebu: Gospud Rihter; po krivim mene semla toshi 3. ed., ona ſama je ursoh ſvoje shkode ǀ Kadar yh kounete, inu toshite 2. mn. de vam shkodio ǀ gdu ſo lety Kateri toshio 3. mn., inu ſodio ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval, ter ſodil, O strah! hudizh bo toshil del. ed. m ǀ Eliſabeth ſe nej toshila del. ed. ž ni praudala ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili del. mn. m, grehy vaſſ bodo ſtrashili 2. pritoževati se, tarnati:
ym sazhne toshit nedol., inu pravit ſvoje hishe nepokoi ǀ Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat, inu toshit nedol. ǀ njemu toshi 3. ed. ſuojo naſrezho ǀ kakor uni poſly zhes katire je toshil del. ed. m Gospodar ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila del. ed. ž zhes Mosha tožiti se 1. pritoževati se:
Nemore vezhi nespodobnosti biti, kakor ſe toshit nedol. zhes Boga ǀ nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit nedol., de nejma ſvoje potrebe ǀ jest imam urshoh ſe zhes te toshiti nedol. ǀ en Svet Menih je bil shal ſe k' G. Bogu toshit namen. ǀ sakaj ſe toshish 2. ed. de drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo ǀ Se netoshish +2. ed., ne marmrash zhes tvojga blishniga ǀ ſam G. Bug se toshi 3. ed. zhes kershanſtuu ǀ zhes Boga ſe toshj 3. ed. ǀ leta ſe toshe 3. ed. pruti Astrologu ǀ vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi +3. ed. ǀ vij hozhete od shalosti zagat, inu ſe toshite 2. mn. rekozh ǀ Se nekateri shtarishij toshio 3. mn. zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni ǀ kulikajn dush v' vizah ſe toshjo 3. mn. zhes ſvoie erbe ǀ Nikar, nikar ſe netoshi +vel. 2. ed. zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ nikar ne marmrajte, inu ſe netoshite +vel. 2. mn. zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary ǀ Netoshiteſe +vel. 2. mn. tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho, tozho ǀ zhes kateru ſam Bug ſe je toshil del. ed. m Preroku Ezechiellu ǀ nej zhloueka taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil +del. ed. m ǀ cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila del. ed. ž de je trudna ǀ eni bodo ſe toshili del. mn. m zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ Nepuſtite de bi dalai ſe zhes vas toshile del. mn. ž 2. z osebkom v daj. ne se ljubiti:
she zhes dan vam ſe toshi 3. ed. po zerkuah hodit ǀ ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi 3. ed. preſti ǀ inu vener tem blishnim ſe toshj 3. ed. ijh hodit poshlushat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tresti -em nedov. zmajevati:
sazhne s' glavo treſt nedol. ǀ Kaj s' glavo treſſete 2. mn. ǀ eni s glavo treſſeio 3. mn., inu pravio tresti se tresti se:
kolena ſo mu ſe bila sazhèla treſti nedol. ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem 1. ed. ǀ pò cellem shivotu ſe potim, inu treſſem 1. ed. ǀ Ti pak od ſtraha ſe treseh 2. ed., inu potish ǀ sdaj on od mraſa ſe treſſe 3. ed. ǀ cell ſvejt pod nym ſe treſſe 3. ed. ǀ ouzhiza kakor vidi volka ſe prestrashi, inu treſse 3. ed. kakor shiba ǀ kakor sagleda eno mesh ſe treſe 3. ed. kakor shiba pred njo ǀ kakor shiba ſe je treſſil del. ed. m ǀ on kakor shiba ſe je treſsal del. ed. m od straha ǀ od straha ſe je treſsil del. ed. m ǀ grund te semle ſe je pod nym treſil del. ed. m ǀ Ta semla ſe je bila taku mozhnu prestrashila, de ſe je tresla del. ed. ž ǀ bo en takushin potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla del. ed. ž ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli del. mn. m ǀ mozhy Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trgati -am nedov. 1. trgati:
sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati:
vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati:
tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se:
sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio → trije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trgati -am
nedov.1.
trgati:
sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
troštati -am nedov. tolažiti:
takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se:
troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati:
Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
truditi se -im se nedov. truditi se, garati:
kaj je treba Chriſtuſu ſe trudit nedol., inu muiat ǀ raijshi ſo shlij vun na nijve orat, koppati, ſe trudit namen. ǀ Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem 1. ed. ǀ letu ſe ſgodij vnimu ſtarimu ozhetu, inu materi, kateri ſo ſe tulikajn trudili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ubiti ubijem dov. 1. ubiti:
Pomagajtemi, branitème moj ozha hozhe mene vbyti nedol. ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti nedol. ǀ enu cellu meſtu takorshniga nepokorniga ſynu ima ubyti nedol. ǀ je hotel sa tiga volo Nicanora ubiti nedol. ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti nedol., s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ nje Moſha Vriaſa ſturi vbit nedol. ǀ jeſt sdaj tebe vbyem 1. ed., de nebosh vezh shkode dellal ǀ zhloveka pak vbijesh 2. ed. nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh +2. ed. ǀ ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye 3. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije 3. ed. ǀ potle ga neusmilenu vbije 3. ed. ǀ vener ga neubje +3. ed. ǀ na tihama pride hoshter s' Sheno, ter yh ubyeta 3. dv. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo, vbijemo 1. mn., inu shiher puſtimo, de od lakote vzerkneio ǀ s'ſtrupam te kletvine ſamij ſebe, inu ſvojga blishniga vbijeio 3. mn. ǀ Sdaj imash v' peſtèh tvojga ſourashnika, ubiga vel. 2. ed.+ ǀ De bi tebe grum, ali tresk vbyl del. ed. m ǀ ſvojga brata Abelna ie bil vbil del. ed. m ǀ na ſmert je bil Abelna vubil del. ed. m pred ozhmy Ozheta Adama ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal, inu ubil del. ed. m ǀ brata Abelna je bil vbijl del. ed. m ǀ de bi mene nevbil +del. ed. m ǀ bom tebe mlatila dokler te bom vbila del. ed. ž ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila del. ed. ž tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara ǀ ſakaj nej poprei zhes mene s'Nebes perletela, inu vubila del. ed. ž ǀ eniga ſo vbyli del. mn. m, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli ǀ sakaj Zachariaſa so bily vbilij del. mn. m ǀ ſe sboij de bi ga neubili +del. mn. m ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle, inu vbile del. mn. ž 2. razbiti:
ſpodmakne enu polenu lonz vbye 3. ed., shupa ſe reslye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko ubijò 3. mn. ǀ kokush je na miso sletéla, inu en glash ubila del. ed. ž ubiti se 1. ubiti se:
ena Rimska Gospa, rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila del. ed. ž, kokar de bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju pelati ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila del. ed. ž ǀ de raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili del. mn. m, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. razbiti se:
kakor ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila del. ed. ž, ali pak na peſiku ſe reſſula
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ublatiti -im dov. umazati (z blatom):
ſe boij shuline vublatit nedol. ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline vublati 3. ed. nezh nemara ǀ v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila +del. ed. ž ublatiti se umazati se (z blatom):
Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ubraniti dov. ubraniti:
gdu bode tebe mogal vubranit nedol. ǀ Sam Angel je bil sadoſti vbranit nedol. vſem ludem celliga ſveita ubraniti se ubraniti se:
koku ti ſama ſe bosh mogla ubranit nedol. ǀ Sakaj G. Bogu obednſe nemore ubranit nedol. ǀ njemu vbranit nedol. ſe nemorio ǀ De ſe bò tajſtom ubranil del. ed. m ǀ bi ſe bil teshku ubranil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
učiti -im nedov. učiti:
ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se:
kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti:
de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti:
zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se:
ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti:
kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se:
Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
udinjati se -am se dov. udinjati se:
gre prozh, inu ſe udinia 3. ed. k' enimu kramariu (III, 74) ǀ jeſt ſe nej ſim sa tu udinial del. ed. m (III, 73) ← srvnem. (zuo einem) dingen ‛udinjati se (pri kom)’, dingen ‛dogovarjati se, pogajati se, sklepati dogovor, pogodbo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
udreti se uderem se dov. udreti se, pogrezniti se:
je perſilena ſe udrejti nedol. v'tajſto globako iamo ǀ kaj zhakam tedaj, de ſama ſe v' paku neuderem +1. ed. ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere 3. ed. ǀ tu truplu ſe v' semlo vdere 3. ed. ǀ s'ſvoim sheninom v'pakal ſe vderè 3. ed. ǀ obedua ſe v' paku udereta 3. dv. ǀ vſy v' paku ſe vdereio 3. mn. ǀ poterpeshlivoſt Boshjo je bil prevagal, inu ſe v' paku uderl del. ed. m ǀ v'paku ſta ſe bila vderla del. dv. m ǀ ſe bote v' paku uderli del. mn. m ǀ de bi li hitru ty greshni na dnu tiga pakla ſe vderli del. mn. m ǀ ſe bote v'pakl vderle del. mn. ž ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla del. mn. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ugasniti -nem dov. 1. ugasniti:
Aku zhlovek zhaka dokler ſueizha hozhe vgaſnit nedol. ǀ ogin ugaſne 3. ed., aku derua ſe ne perkladaio ǀ ta luzh vgasne 3. ed. de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ ogin te nezhiſtoſti vgaſne 3. ed. ǀ dokler bò ugasnila del. ed. ž ſueizha nashiga shiveina ǀ lampe, inu ſvezhe ſò ugaſnile del. mn. ž 2. pogasiti:
raunu kakor voda ugaſne 3. ed. ogin … taku almoshna ugaſne 3. ed. greh ǀ kapla vuodè io ugaſne 3. ed. ǀ vejter velik v' kambro prishal v' kateri je ona leshala, ter ſedem sfeizh, inu try lampe je bil ugasnil del. ed. m ugasniti se ugasniti:
taku nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge de nihdar vezh ſe nemorio vgasnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ugmerati -am dov. povečati, pomnožiti:
G. Bug sa isvelizhajne vſyh je hotel ugmerat nedol. nikar li ſvojo miloſt, ampak tudi taku rekozh ſam ſebe ǀ G. Bug, kadar je bil oblubil vgmerat nedol. ſilnu mozhnu njegou Rod ǀ ſonze vgmera 3. ed. v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru ǀ Bug pak v'gmera 3. ed. njega rod kakor suesde na Nebeſsih ǀ S. Anton s' ſvojm jeſikam ugmera 3. ed. zhaſt Boshjo ǀ zhlovek je urshoh de grehy ſe ugmeraio 3. mn. bres vſiga konza ǀ Gospud ti ſi vgmeral del. ed. m tvoje velizhaſtvu, ter ſi mene potroshtal ǀ niegou rod bò ugmiral del. ed. m Kakor ſvesde na nebu, inu peiſih v'mory ugmerati se povečati se, pomnožiti se, razmnožiti se:
njegova martra ſe vgmera 3. ed. ǀ Se veſſelè Svetniki videozh de ſe vgmeraio 3. mn. shlushabniki Boshy ǀ ta Iſraelski folk ſe je ſilnu ugmeral del. ed. m ǀ britkoſt ſe je ugmerala del. ed. ž ǀ pod njega Regiringo Bogovi ſe ſo tulikajn ugmerali del. mn. m, de uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga → gmerati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ukoreniniti -im dov. ukoreniniti:
shelim danaſs od Nem. Nem. de bi po exempelnu S. Andrea Svete miſly v' ſerze ukoreninit nedol. puſtili ukoreniniti se ukoreniniti se:
ſe taku mozhnu vkorenini 3. ed., de ſe nedà vezh vun potegnit ǀ nyh greshnu ſerze okamini, inu taku glaboku ſe vkorenini 3. ed. ǀ variteſe Nem.N. de te hude miſli nebodo v' vaſhi glavi ſe vkoreninile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
uliti se ulije se dov. uliti se:
kry s' uſt mu ſe ulie 3. ed. (IV, 455) ǀ k'ſadnimu de ſe deshu ulije 3. ed. (II, 171) ǀ po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl del. ed. m (III, 61)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ulomiti -im dov. zlomiti:
de bi ſi imela urat ulomit nedol. jest hozhem gori pojti ǀ noter v' shterno pade, inu urat ſi ulomi 3. ed. ǀ ta shena doli barbuti, inu eno roko ſi vlomi 3. ed. ǀ ti ubogi ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit, de ſi glavo ulomio 3. mn. ǀ Heli je bil padil, inu urat ſi ulomil del. ed. m ǀ de bi kej ſe nesadeli, padili, inu cilu urat neulomili +del. mn. m ulomiti se zlomiti se:
kumaj tu srezhe, kar ena shprikla ſe vlomi 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
uloviti -im dov. uloviti, ujeti:
kadar je velik mreſſ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit nedol. ǀ ga je bil puſtil ulovit nedol., ſvesat, v' jezho poſtavit ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami tepſti, inu vejter noter v' mehe vlouiti nedol., inu s' shibami ga gaishlat ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit +nedol. ǀ ſo bli Iudje poſlali sholnerje Chriſtuſa vlovit namen. ǀ Syrianski Krajl je bil poſlal ſvojo vojsko njega ulovit namen. ǀ je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit namen., inu sveſat S. Anthimiuſa ǀ kadar doſti ulovj 3. ed. ǀ njega ulouij 3. ed. ǀ Aristoteles pak pishe od Delphinu, de kadar Ribzhy eniga tyh vulovè 3. mn., ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho vulovil del. ed. m ǀ to peruo ribo katero bò vlovil del. ed. m ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga Saurashniki ſo bily vlovili del. mn. m ǀ Neſmo nezh vluvili del. mn. m ǀ tulikajn rib sò bili ulovili del. mn. m ǀ ijh uprasha aku ſo kejkaj ulouili del. mn. m ǀ cello nuzh ſo louili, inu vener nezh nej sò vlouli del. mn. m uloviti se ujeti se:
Ta Kateri drugem mreshe proshi ſam ſe noter vulovij 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
umadežati -am dov. umazati, oskruniti:
zhe varuaio nyh dushe s'greham umadeshat nedol. ǀ ſe bote shonal taiſto vmadeshat nedol. ǀ nikar taiſto s'nouo pregreho vmadeſſat nedol. ǀ meſſu vpye, jeſt umadeshem 1. ed. ǀ njegovo zhaſt umadeshash 2. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi, kateru dusho umadesha 3. ed. ǀ nezhistost vmadesha 3. ed. to dusho ǀ ena shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe 3. ed. te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ ony tebe taku umadeshaio 3. mn., de podobo Boshjo sgubish ǀ Kateri dusho vumadesheio 3. mn. ǀ nej bilu shenske lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal del. ed. m ǀ v'taki vishi je bil umadeshal del. ed. m ſvojo dusho ǀ Ti pak taushenkrat ſi umadesal del. ed. m tvojo dusho ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala del. ed. ž ta lepi pild tuoje dushe ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela del. ed. ž vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy ǀ bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene s' lushti tiga meſſa vmadeshili del. mn. m ǀ de bi Bukve naſhe dushe neumadeſheli +del. mn. m ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat, de bi nevmadeſheli +del. mn. m guant vashiga teleſsa umadežati se umazati se:
v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha 3. ed. ǀ ſo hoteli kronat taisto roko, katera ſe je vmadeſhala del. ed. ž is kryvio ſvoyh ſaurashnikou Zapisi z -e- ali -i- za ž sicer lahko kažejo na umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
umišljati nedov. zamišljati si, snovati:
nimash nove kopita vmishlat nedol., de bi tem drugem dobizhik preuſel (V, 34) umišljati se misliti si, predstavljati si:
ſledni ozha, inu mati, kadar G. Bug ym eniga otroka da, prezej ſazhneo ſa taiſtiga skerbejti, inu v'mishlatſe nedol., kej bò enkrat s'tiga otroka (II, 323)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
umiti dov. umiti:
nej ſo ſi rokè vmili del. mn. m, kadar ſo kruch jèdilij (I/2, 8) umiti se umiti se:
Kadar nad ſabo en madesh, ali tadu samerkali ſo ſe vumili del. mn. m, inu ozhistili (I/2, 131)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
umivati -am nedov. umivati:
G: Bug vezhkrat mu ſe perkashe, v'hisho ga pride obyskat, noge ſi od njega vmivat namen. ǀ mu je noge vmival del. ed. m, inu briſal ǀ de bi Chriſtus JEſus njemu nogè umival del. ed. m ǀ s'Solsami yh je vmivala del. ed. ž, inu s'laſmy briſsala umivati se umivati se:
od eniga berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat nedol. ǀ Ti katera tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash 2. ed. ǀ per ſtudenizu ſe je umivala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
upati -am dvovid. upati, zaupati:
zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si:
s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči:
v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
upijaniti se -im se dov. upijaniti se:
Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush mero imaio, ludy perſilio de ſe vpijanio 3. mn. (I/2, 146) ǀ ym ie perpushenu, de vſy shiher ſe upyanio 3. mn. (II, 313)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
upirati se -am se nedov. upirati se:
Perpogni tvoje rame jo noſſi, inu ſe neuperaj +vel. 2. ed. super nje saveſſe (IV, 141)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
uprašiti se dov. zaprašiti se, postati prašen:
Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v' malini prebivat, inu ſe neuproshit +nedol. (II, 509)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
urezati dov. urezati:
kakor uni shnidar, od kateriga ſim bral, de kirkuli je mogal je vezh uresal del. ed. m kakor je bilu potreba, ter is koſſizou je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) urezati se urezati se:
Catharina je menila de ſe je uresal del. ed. m (III, 623)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
usekniti -nem dov. usekniti:
Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti, nikar nauſs vſekant nedol. (I/1, 228) usekniti se usekniti se:
vy pred enem mogozhnim Gospudom ſe sdershite de natla ne plunite, de ſe neuseknite +2. mn. (I/1, 228)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
usmiliti se -im se dov. usmiliti se:
nej ſo hoteli ſe vſmilit nedol. zhes te vboge ǀ vasho proshno neuslishim, inu ſe zhes vaſs neusmilim +1. ed. ǀ Vener ſe zhes njega neuſmilish +2. ed., ene ſolſe njemu nevoshish ǀ ſe vener zhes njega neusmilish +2. ed. ǀ kakor ta nepametna shivina, katera, kakor pisheio ty Naturalisti, de ena ſe vſmili 3. ed. zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho ǀ Inu vener de ſe G. Bogu vsmili 3. ed. ǀ Christus ſe zhes njo uſmili 3. ed. ǀ Bug ſe vsmilij 3. ed. zhes Iosepha ǀ bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio, inu zhes njo ſe neuſmilimo +1. mn. ǀ sdai ſe zhes taiſte neusmilite +2. mn., de bi yh is taiſtiga shveplenskiga ognia reishili ǀ vy ſte taku neusmileni, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite +2. mn. ǀ jo puſtè leshati v' tem shueplenskim ognu teh viz 20. 30. 40. leit, de ſe zhes taiſto neuſmilio +3. mn. ǀ Ah moj Slatki Ieſus! Vſmili ſe vel. 2. ed., vſmili ſe vel. 2. ed. zhes to tudi dolgu bolno dusho ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili vel. 2. ed. ǀ Ah vſmiliſe vel. 2. ed. Bug zhes naſs ǀ Vſmiliſſe vel. 2. ed. zhes mene Gospud ǀ Ah vſmilie vel. 2. ed. Bug zhes nas ǀ Ah te proſsem! usmiliſe vel. 2. ed., vsmiliſe vel. 2. ed. zhes Iesuſa ǀ Jesus, Maria vſmilite vel. 2. mn. ſe zhes mene ǀ vſmilitè vel. 2. mn. ſe zhes mene vasho lubo Hzer ǀ vſmiliteſe vel. 2. mn. zhes vashiga Ozheta, inu Mater ǀ Bug ſe je bil zhes mene vſmilil del. ed. m ǀ ſavupam v' njegovo veliko dobruto de ſe bò zhes mene uſmilil del. ed. m ǀ Bug tudi ſe bode usmilil del. ed. m zhes tebe ǀ imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel del. ed. m zhes Abſolona ǀ de bosh ſe zhes naſs vſmilila del. ed. ž ǀ kadar ta rajnani Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha, ſo pſſij zhes njega ſe vſmilili del. mn. m → smiliti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
usmraditi dov. zasmraditi:
s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila del. ed. m (I/2, 85) usmraditi se usmraditi se:
nej zhakal de bi ſe meſſu v'meſnizi vſmradilu del. ed. s (V, 37)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ustanoviti -im dov. ustaviti:
Volar je hotel vuoly vſtanovit nedol., ali nej bilu megozhe ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni mazhik, de bi ta zholn mogal vſtanoviti nedol. ǀ ſonze na Nebu uſtanoviti nedol. ǀ je bil vſtanovil del. ed. m ſonze na nebeſſih ǀ kaku on je bil v'stonovil del. ed. m sonze na Nebeſsih ustanoviti se ustaviti se:
Letukaj ſe imaio vſtanovit nedol. vashe miſly ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe letu ſe nej hotela vſtanoviti nedol. ǀ nihdar nepozhiva, inu vſtonovit nedol. ſe nemore ǀ sapovei taisti skali, de ſe ima vſtonoviti nedol. ǀ On ſe ſazhudi, vſtanovi 3. ed., naſai ſe oſre, de bi vidil, gdu tu shteie ǀ kadar pride k'eni shterni, puteus juramenti imenovani, ſe vndukaj vſtanovj 3. ed. ǀ vſo ſvojo drushbo, inu shivino na en hrib s' ſabo pele, inu tamkaj ſe vſtonovy 3. ed. ǀ Chriſtus ſe uſtonovi 3. ed. na hribi ǀ per prizhi ſe vſtonovij 3. ed. ǀ sapovej ſonzu, inu ſe ustonovj 3. ed. ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou, okuli te ſreberne, inu slate poſſode, nikir ſe neuſtonovi +3. ed. ǀ Dua Roda Ruben, inu Gad ſe uſtonovita 3. dv., ter nej ſo hoteli noter pojti ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè 3. mn. ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè 3. mn. kir kaj gniliga naideio ǀ Ali vſtonovimo vel. 1. mn. ſe letukaj, inu pojmo k'S. Mattheushu ǀ letukai vſtonovite ſe vel. 2. mn. Nem. Nem., inu samerkajte ǀ Letukaj Nem. Nem. vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu she eno rejzh poshlushajte ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe vel. 2. mn.! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Letukaj vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu samerkajte ǀ ſtonoviteſe vel. 2. mn. N: N: ǀ stonovite vel. 2. mn. ſe tukai, jnu K'Poetam pojmo ǀ ta pervi krat ſe ſo bily vſtonovili del. mn. m blisu tiga meſta Rameſse imenovagina ǀ od leteh nebodo nikuli govorili, ampak od kakorshniga tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili del. mn. m Zapisi s korenskim o-jem so sicer lahko hiperkorektni, kot da bi govorjeni a ne bil etimološki, temveč nastal po prednaglasnem akanju, vendar verjetneje kažejo na vokalno harmonijo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ustaviti se dov. postaviti se:
kadar ſe je vſtavil del. ed. m, obedn ga nej mogal is mejſta ganiti ǀ Jeſt ſe troshtam Nem. Nem. de danas ſte ſe ſtonovitu v' dobrem vſtavili del. mn. m (V, 262) → ustanoviti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ustrašiti se -im se dov. ustrašiti se:
te grenke ſmerti ſe neustrashio +3. mn. (I/1, 94) ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt, de ſe bo uſtrashil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
utolažiti -im dov. pomiriti:
sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy utalashit nedol., nikar Boga drashit ǀ vy bote sazheli miſlit, koku taisto puſledno uro bi mogli mene vtalashit nedol. ǀ sdaj je zhas ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit nedol. ǀ nej mogozhe, de bli zhlovek ſam od ſebe mogal G. Boga vtolashit nedol. ǀ negremo Boga vtalashit namen., ampak resdraſhit ǀ G. Bug ſe vezh reshali, kakor vtolashi 3. ed. ǀ de bi njega pravizhni ſerd vtalashil del. ed. m ǀ jest bodem ushe utalashil del. ed. m vaſhiga Gospuda ozheta ǀ Abigail je bila utalashila del. ed. ž ſerd Davidau ǀ Abigal bo vtalashila del. ed. ž Davida ǀ Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila del. ed. ž ǀ de bi tu S. Ime utalashilu del. ed. s ǀ vſe tu bi nezh nepomagalu, inu G: Boga neutalashilu +del. ed. s ǀ v'Cerkvi ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili, kakor vtalashili del. mn. m ǀ vasho shejo obilnu bote vtalashili del. mn. m ǀ bodo ta ſerd ſvoyh Bogovu vtolaſhili del. mn. m utolažiti se pomiriti se:
ſazhnes preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam, inu ſe neutalaſish +2. ed. de terdne nozhy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
utopiti -im dov. utopiti:
de li pluni meini, de je hotel njega utopit nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti nedol. ǀ ſyn ie shal zhes en potok, hudizh mu ſe perkashe, ter ga ſgrabi, inu ga ie hotel otopit nedol. ǀ Puſtiteme nej ga vtopim 1. ed. ǀ satorai vtopi vel. 2. ed. v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete grehe, katere ſi doſehmal doperneſel ǀ bi vas utupil del. ed. m veni shlizi vode kadar bi blu niemu mogozhe ǀ kadar bi bilu mogozhe veni shlizi vode bi edn tiga druſiga vtupil del. ed. m ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil del. ed. m ǀ is kateriga vſt je shla vun ena derezha voda, kakor en velik potok, de bi utuopil del. ed. m eno zhaſtito Gospo ǀ kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal, veni shlizi vode vtopil del. ed. m utopiti se utopiti se, utoniti:
perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi 3. ed., tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
utrgati -am dov. 1. utrgati:
de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti:
ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se:
en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se:
ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se:
od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se:
ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
utruditi se -im se dov. utruditi se:
Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira, ali vtrudi 3. ed. (II, 199) ǀ Vſe regera, inu vender ſe neutrudi +3. ed. (II, 281) ǀ ta ſedmi dan, kakor de bi ſe bil utrudil del. ed. m je pozhival (V, 242)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
valiti se -im se nedov. valiti se:
en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga is hriba, ter ſe uali 3. ed. doli po hribu (V, 445) ǀ kamen mu s'rame pade inu v'dolino ſe vali 3. ed. (I/2, 187) ǀ s'hriba ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala, ter ſe je naglu pruti kloshtru valila del. ed. ž (II, 295)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
valjati -am nedov. valjati:
Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nedol. nago ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite, dusho pak pustite v'blati teh grehou valat nedol. ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah, sdaj hudizhi po pakli mene valaio 3. mn. ǀ nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal del. ed. m ǀ ta ſod ſo po plazu valali del. mn. m valjati se 1. valjati se:
de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati nedol. ǀ v' blati te nezhiſtoſti, kakor ena shivina ſe valat nedol. ǀ sdaj ſe valash 2. ed. v' poſteli teh grehou ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala 3. ed. ǀ ſe v' blati te nezhiſtoſti uala 3. ed. ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal del. ed. m, inu de bi ſe neublatil ǀ neperpuſtij de bi ſe jeſt kokar ena shivina v' blati te nezhiſtoſti valala del. ed. ž 2. biti nepospravljen:
Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala 3. ed. ǀ polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
varovati -am/-ujem nedov. varovati, paziti:
je sapovedal suoijm slushabnikom de vaſs imajo varvat nedol. ǀ zhlovek je ble dolshan resnizo varuat nedol., inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ en ſam Angel Cherubin bi bil sadoſti uarvat nedol. de bi nemogal v' Paradish priti ǀ nar poprej varva 3. ed. de bi koprive, inu ternie neraslu ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua 3. ed., brani ǀ varie 3. ed. guant restargat ǀ zhe varuaio 3. mn. nyh dushe s'greham umadeshat ǀ varvaio 3. mn., de rihte negnuſne na miſo neprideio ǀ vari vel. 2. ed. Bug taziga ſijnu imejti ǀ Pozhaſi moj Mashnik, vari vel. 2. ed. de nebosh falil ǀ varime vel. 2. ed.+ Bug kaj takorshniga ſturiti ǀ variga vel. 2. ed.+ de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile ǀ varvaj vel. 2. ed. de tega nenuznu nebosh sgubil ǀ varite vel. 2. mn. de ſe nebote slagali ǀ G: Bug naſs bo varval del. ed. m, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal varovati se varovati se, paziti se:
Nej sadosti greha ſe varvat nedol. ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat nedol., de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ druſiga n'hozhe, ampak naſs opominat de biſe imeli dobru uaruat nedol. ǀ ſe varvam 1. ed. kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim ǀ jest teh rezhij kar nar vezh je meni mogozhe ſe varuam 1. ed. ǀ ti ſe varvash 2. ed. teh shkodlivih shpish ǀ vender tiga ſe neanash, inu nevarvash +2. ed. ǀ inu vener tiga ſe neuaruash +2. ed. ǀ nej sadosti, de zhlovik greha ſe varva 3. ed. ǀ teh velikih grehou ſe varua 3. ed. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua +3. ed. ǀ ſe varvamo 1. mn. de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo ǀ ſe varuaio 3. mn. de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali ǀ ſe varvaio 3. mn. de v'greh edn tiga drugiga neperpravio ǀ ſe varvajo 3. mn. de obenimu shkode ne ſturè ǀ Vari ſe vel. 2. ed. verna dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela ǀ variſe vel. 2. ed. tiga greha, od katiriga ſe je taku teshku reshit ǀ varishe vel. 2. ed. de nebosh spet greshil ǀ varimo ſe vel. 1. mn. tedaj milost Boshjo resdraſhit ǀ Varimoſe vel. 1. mn. tedaj greshne beſſede govorit ǀ varite ſe vel. 2. mn. tiga ſerda Boshiga ǀ Boga lubite, greha ſe varite vel. 2. mn., brumnu, inu pravizhnu shivite ǀ variteſe vel. 2. mn. greshnu shivèti ǀ varvaiteſe vel. 2. mn. de ne bote hudu vaſhimu blishnimu sturili ǀ vſyh pérloshnosti, katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval del. ed. m ǀ perloshoſti tiga greha ſe nej varvala del. ed. ž ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala, inu od nyh uarvala del. ed. ž ǀ de bi greha ſe varvali del. mn. m ǀ Paulus vaſs je opominal de bi ſe varuali del. mn. m Tvorjeno iz slovan. *va̋ra ← stvnem. giwāra ‛varnost’ ali wāra ‛zaščita’. Zapis varie in večina zapisov velelniških oblik izkazujejo po moderni vokalni redukciji nastale oblike iz váruje oz. váruj, várujmo, várujte.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vdati -am dov. dati, postaviti noter:
Vdaj vel. 2. ed. tvoje noge v' njegove ſpune, inu tvoje garlu v' nje shelesni uratni rink vdati se podati se, ukloniti se:
ta kamen ſe uda 3. ed., kakor enu teſtù (III, 160) ǀ pishe Vorago, de kadar ſo imeli pokoppat truplu S. Jacoba, ſo bily taiſtu poſtavili na en lep beu Camen, kateri ſam od ſebe ſe je bil udal del. ed. m, inu proſtor ſturil timu S. Truplu (III, 389)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
veseliti -im nedov. razveseljevati:
Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely 3. ed. ǀ sakaj Angele shalite, inu hudizhe veſſelite 2. mn. veseliti se veseliti se:
imaio urshoh ſe veſſeliti nedol., inu nikar klagovati ǀ imajo danaſhni dan ſe veſseliti nedol. vſe shene ǀ Leta je dan, kateriga G. Bug nam je dal, de ſe imamo ueſſeliti nedol. ǀ ſe veſſelit nedol., ob taiſti uri ǀ Jeſt ſe veſſelim 1. ed. de vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane ǀ ti ſe veſſelish 2. ed. nad ſmertio tvojga lubiga Lazaruſa ǀ njega neſrezhi ſe veſselish 2. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish ſe veſelish 2. ed. ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli 3. ed., inu oblizhe Boshie vshiva ǀ Se veſſelj 3. ed. tudi dusha Ranziga Nem. ǀ v'serzi pak ſe veſselij 3. ed. ǀ ta zhaſs ſe veſselj 3. ed. ǀ ſe nejoKa, temuzh susebnu ſe veſsedlj 3. ed. vus volni svejt ǀ ſe veſſelimo 1. mn., inu praſnujemo ǀ Angeli v'Nebeſsih ſe veſselè 3. mn. ǀ Se veſſelè 3. mn. Svetniki videozh de ſe vgmeraio shlushabniki Boshy ǀ hudizhy ſe veſſele 3. mn. ǀ Kadar ga doperneſsò ſe veſsele 3. mn., inu hualio ǀ Angely v' Nebeſsyh ſe veſselio 3. mn. nad tvojm preobernejnam ǀ Veſſelimoſe vel. 1. mn., inu zhaſt dajmu Bogu ǀ Veſselite vel. 2. mn. ſe li vy Angeli ǀ Li veſselite vel. 2. mn. ſe ǀ Veſselil del. ed. m ſe je ozha Nebeſhki ǀ Job ſe je veſſelil del. ed. m pod britkoſtio tega terdiga terpleina ǀ Gdu tedai bi ſe neveſſilil +del. ed. m danas ǀ Natalia ſe je veſſelila del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … ſe veſselilu del. ed. s ǀ vſe ſe je veſſelelu del. ed. s, sunaj Lucifera ǀ Veſselili del. mn. m ſe ſo ſuſebnu Archangeli ǀ s' Chriſtuſam v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili del. mn. m ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom veſselilij del. mn. m ǀ Veſſeleli del. mn. m ſò ſe mertvi kateri s' Chriſtuſam ſo bili ſmerti vſtali ǀ vſe ſtuary ſo ſe veſſelile del. mn. ž ǀ tudi druge ſoſſede je vabila de bi ſe Veſselile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vicati se -am se nedov. vicati se, trpeti v vicah:
ſatorai ie meni leta martra dana, de ſe vizam 1. ed. (II, 363) → vice
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
videti -im dvovid. videti, opaziti:
sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se:
kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vižati -am nedov. voditi, kazati pot:
ste taku sanikarni, inu leni vaſhe otroke vuzhiti, inu vishat nedol. pruti Nebeſsom ǀ naſs imaio vishat nedol. pò tem pravem potu tiga isvelizhajna ǀ je dolshan ſvoje ouzhize vishat nedol. na pot tiga isvelizhajna ǀ gdu naſſ bo troshtal? gdu naſſ bo vishal del. ed. m ǀ de bi pelal, inu vishal del. ed. m tiga mladiga Tobia v' to Mediansko deshelo vižati se ravnati se:
nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha 3. ed. po ſvojh shivotneh pozhutikah ← srvnem. wīsen ‛kazati, učiti, voditi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vlačiti -im nedov. vlačiti, vleči:
Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit nedol. ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu vkovat, inu dolgu zhaſſa pò ietjeh vlazhit nedol. ǀ koku neusmilenu ga vlazhio 3. mn., shraieio, inu tauzheio ǀ sa brado, sa roke, inu noge, pò ſemli ga ulazhio 3. mn. ǀ po oshtariah ſe je klatil, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio 3. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah ulazhili del. mn. m vlačiti se vleči se:
sazhnejo ſe sa laſij ulazhit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vneti se vnamem se dov. vneti se:
ſe prezej v' naſhem ſerzi uname 3. ed. shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ kry ſe v' njemu od jeſe uname 3. ed. ǀ dokler ſe vname 3. ed. en velik ogin te nezhiſtoſti ǀ tu gnesdu ſe vuname 3. ed. ǀ nje ſerze ſe je bilu s' ogniam te Boshje lubesni vnèlu del. ed. s ǀ ſerze Catharine ſe je bilu unjelu del. ed. s s' ogniom ǀ gdu more takorshne lepe rezhy poshlushat, de bi njegovu ſerze ſe n' omezhilu, inu s' ogniam lubesni boshie neunelu +del. ed. s ǀ Koku hozhete de bi ſe neunile +del. mn. ž, inu neſgorele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vojskovati se -ujem se nedov. vojskovati se, bojevati se:
ſe ſazhne s' Bugam vojskovati nedol. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam ti ſe imash voiskovati nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet, inu voiskovat nedol. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota, s'katerem vojſkovati nedol. obeden ſi nej upal ǀ bi bil imel ſe vojskouati nedol. zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva ǀ kadar ga je bil vſhelesni guant oblekil de bi shal vojskovati namen. ſe s'Goliatom ǀ kadar ſe je shal vojskovat namen. s' tem groſovitem Riſam Goliatam ǀ zhes Boga ſe vojshkuiesh 2. ed. ǀ moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu, ta smladiga ſe vojskuj 3. ed. ǀ s'Luciferam ſe vojskujate 2. mn. ǀ ſveit, meſſu, inu hudizh vſe skuſi zhes nas vojskujeio 3. mn. ǀ s' mezham, s' puksho, inu s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio 3. mn. ǀ kadar ſe je vojskoval del. ed. m zheſs Chanaanarje ǀ G. Bug ſe voiskaval del. ed. m zhes taiste dushe ǀ ta kazha ſe bò vojskovala del. ed. ž zhes eno shensko perſono ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ſta ſe vojskovala del. dv. m ǀ veliku lejt shnimi ſe ſò vojskovali del. mn. m ǀ ſo per veri ſvojh malikou ſtali, inu s' Judy ſe preperali, inu vſe skuſi vojskvali del. mn. m ǀ ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine, katere ſe ſó vojskovale del. mn. ž/dv. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
voziti -im nedov. 1. voziti:
De nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat, kakor ſo kmetuska, antuerherska della, inu kar je teshkiga della, kakor derva ſekat, vuoſit nedol., inu noſſit ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy voſil del. ed. m ǀ ſo kamen, peiſik, inu apnu voſili del. mn. m 2. voditi:
Pſſa ludje s' ſabo voſio 3. mn., de yh vahta voziti se voziti se:
ſo skuſſili, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit nedol. ǀ Krajli ſe voſio 3. mn. v' kozhiah ǀ de bi po ſemli prangal, po mory ſe voſſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vreči vržem dov. vreči:
Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se:
Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti:
yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla:
G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vrniti -nem dov. vrniti:
Od ene druge tudi govorij Ieremias, de je vſhe na ta hudi pot ſe bila postavila, inu greshnu je shivela, ali prezej Milost Boshja je jo bila nasaj vernila del. ed. ž vrniti se vrniti se:
ſò ſe hoteli v' Egypt verniti nedol. ǀ v'ſvojo deshelo ſe verne 3. ed. ǀ ſe verneio 3. mn. v'morje, is kateriga sveraio ǀ verniſe vel. 2. ed. k' meni lubesnivimu Ozhetu tvoimu ǀ hudizh pak pravi neverniſe +2. ed. nasai ǀ Vernimo vel. 1. mn. ſe s'BuKvu teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve ǀ en ſam ſe je bil varnil del. ed. m h' Chriſtuſu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vrteti -im nedov. vrteti:
kollu ſo v' kroh verteli del. mn. m, de truplu pò shpizah ſe je reſreſalu ǀ ſo enu kolu okuli Altarja verteli del. mn. m vrteti se vrteti se, sukati se:
glava ſe sazhne verteiti nedol., moshgane ſo ſmeishane ǀ nuzh, inu dan ſe verti 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj 3. ed., inu ſam ter kje skaka ǀ sdaj na enem okni, sdaj na tem drugem ſe uertj 3. ed. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè 3. mn. kakor enu kolu ǀ Sim okuli semle ſe vertil del. ed. m, inu taiſto pretekil ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu, inu vertelu del. ed. s v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſo pleſſali, inu ſe verteli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
všemiti se -im se dov. našemiti se:
S. Gregorius Nazianzenus je djal, de taiſti katiri v' shemah hodio, teshku kaj dobriga ſturiti mislio, ampak ſe vshemio 3. mn., de vekshi oblaſt, inu perloshnoſt nespodobne, inu greshne rezhy tribat imaio (V, 164) → ošemiti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti:
io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti:
de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti:
Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se:
ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se:
de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati:
ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo:
ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vžgati vžgem dov. vžgati, vneti, prižgati:
kej bi on mogal ſvoje ſerze omezhiti, inu s' lubeſnio boshjo vshgati nedol. ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih ſerzah, inu te s'ogniam ſvoie S. gnade vſhgati nedol. ǀ Boshja beſſeda ima muzh ushgati nedol. s' lubesnio Boshjo tu zhlovesku ſerze ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati namen. njega zhistu ſerze ǀ kadar vshgè 3. ed. eno hisho, eno cello vas ǀ vſhgè 3. ed. s' ogniom ſvoje S. lubesni ǀ nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge 3. ed. ǀ Nihzhe nevushgè +3. ed. eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu ǀ Seraphini ſo gorezhi od lubeſni Boshje, inu tudi druge vshgò 3. mn. s' ogniom lubeſni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal del. ed. m te smersle ſarze teh ludy ǀ de bi vus ſvejt s' taiſtom ushgal del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila, inu vshgala del. ed. ž ǀ de bi te beſſede vaſhe ſerzè omezhile, vaſho pamet reſvetile, inu vasho volo s' lubesnio Boshjo vshgale del. mn. ž vžgati se vžgati se, zagoreti:
gvant ene sheme ſe je bil vshgal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaceliti -im dov. zaceliti:
nej hotel ſvoje Svete Rane sazelit nedol. ǀ ſi pusti nogo slomit, inu v'taki vishi sa cellit nedol. de nej krulau hodu ǀ Christus je en arzat, kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli 3. ed., inu osdravi ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil del. ed. m ǀ Maria pak je bila to odſekano roko na ſvoje meſtu poſtavila, inu sazelila del. ed. ž zaceliti se zaceliti se:
tezhe k'timu frishnimu Studenizu, ſvojo rano dobru opere, inu supet ſe sazelli 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
začuditi se -im se dov. začuditi se:
TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu; ali Krajlu, Kulikain ludy ſo shpishali guishnu ſe more sazhudit nedol. ǀ Pachomius letu vidi ſe sazhudi 3. ed., inu v'prasha ǀ Krajl ſe sazhudi 3. ed., ter k' njemu rezhe ǀ levu ſe ſazhudi 3. ed. na taku pregnan odgvuor ǀ Gdu ſe nesazhudi +3. ed. inu nepreſtrashi, kadar shlishi, de Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa sapuſtila ǀ Jogry ſe sazhudio 3. mn., ter odgovorè Chriſtuſu ǀ Pogledajte mej ludij, gledajte, inu sazhudite ſe vel. 2. mn. ǀ sazhuditeſe vel. 2. mn., de ta kateriga celli ſvejt obſezhi nemore venim majhinim vblatu prebiva ǀ Gdu ſe nebò na tem sazhudil del. ed. m ǀ Gdu ſe nebo ſazhudil del. ed. m, kadar bo premislil ǀ ta mnoshiza ſe je sazhudila del. ed. ž ǀ Iogrij ſe ſo taku mozhnu sazhudili del. mn. m, de Angeli. So ijh vuprashali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadaviti -im dov. 1. zadaviti, zadušiti:
En Sloveniz pak je djal: Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit nedol., kakor v' jezho poſtavit ǀ eno nuzh ga je hotel sadavit nedol. ǀ je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai, ali te sadavim 1. ed. ǀ ena dlaka njemu v' garli oſtane, ter ga ſadavi 3. ed. 2. ubiti:
ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge, inu bogate sadavit nedol. ǀ ſmert vſe glih sadavi 3. ed. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio 3. mn., inu na oſsla poſtauio, ter ga v'paku neſſeio ǀ te druge Sarraue shenine je bil sadauil del. ed. m ǀ she sdaunu bi bil paku posherl, inu ſmert sadavila del. ed. ž ǀ de bi ſmert tebe ſadavila del. ed. ž, de bi v' tebe treshlu ǀ ſmert vaſſ bo ſadaliva del. ed. ž, inu hudizhi vaſſ bodo pokopali ǀ v' desheli Krajla Davida 70000. ludy skuſi kugo ſo bili sadavili del. mn. m zadaviti se zadaviti se, zadušiti se:
ena ribia kuſt v' garli je bila otizhala, sa volo katere ſe je imel sadavit nedol. ǀ ena kuſt y v' garli oſtane, ter ſe sadavi 3. ed. ǀ de bi ſe ſadavil del. ed. m, de bi hudizh tebe vſel ǀ sa tiga volo mu voszhim de bi ſe ſadavil del. ed. m ǀ prezei voszhi, de bi ſe sadavil del. ed. m, de bi pozhil, de bi ga tresk vbil ǀ drugi bi ſe bily ſadavili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih:
rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se:
kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen:
Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto:
de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se:
kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se:
kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadevati -am nedov. zapravljati:
katera ne shpara temuzh ſadeua 3. ed., katera neſpraula, temuzh reſtreſsa (II, 169) zadevati se zadevati se:
ſemterke ſe ſadevaio 3. mn. kakor ſlepezij (II, 463)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadržati -im nedov. 1. zadržati:
obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati:
kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati:
On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa:
letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se:
Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se:
sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos:
G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadušiti -im dov. zadušiti:
ga nej ſmela ſadushiti nedol., ali s'zerat ǀ na tiga Svetiga Edmunda pade, kakor de bi ga hotel sadushit nedol. ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam otroka saduſhy 3. ed. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè, inu yh spyezh sadushè 3. mn. zadušiti se zadušiti se:
ta neſrezhni Tat je bil v'tem blatu ſe sadushil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zagovarjati -am nedov. zagovarjati:
dobru ſodish, inu sagovariash 2. ed., de ſi lih je tadla urednu ǀ pred ſpovedniKam tuoj greh saKrivash, inu sagovarjash 2. ed. ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij bilj je jo sagovarjal del. ed. m, rekozh ǀ Ceſsariza Livia … je mosha sagovarjala del. ed. ž zagovarjati se zagovarjati se:
Kej ſo sdaj taisti, Kateri tulikain ſe v'spuvidi sagovariejo 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zagvišati -am dov. zagotoviti:
Sturite taKu, ter vaſs sagvisham 1. ed. de ne bote greshili ǀ vaſs ſagvisham 1. ed., de norzhie tiga ſvejta vam bodo preshle ǀ taku vaſs saguisham 1. ed. de tudi taisto pusledno uro bote te S. miſli imeli ǀ ta Nebeski Arzat tebe sagvisha 3. ed. de bosh osdravil ǀ naſs saguisha 3. ed. de ne bomo obeniga pomankajna imeli ǀ S. Chryſoſtomus ſagvisha 3. ed., de ta kateri tiga premishluje v'greh ne pade ǀ ſam ſyn Boshy vaſſ ſaguisha 3. ed. ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu, de naſs sagviſha 3. ed., inu oblubi de naſs bo vſelej oſkerbel s'tem Kar je sa nashe shivejne trèba ǀ takorshne Bug nej sagvishal del. ed. m, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu ǀ gdu je tebe saguishal del. ed. m de nebo leta greh ta sadni ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido ſagvishala del. ed. ž, k'nij rekozh zagvišati se zagotoviti si:
ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali, inu ſe sagvishali del. mn. m sa lon → zagvišnati, → gvišen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zahvaliti -im dov. zahvaliti se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat, inu sahvalit nedol. tega od kateriga kejkaj dobriga je prejel ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit nedol., inu shgane offre jem offruvati ǀ en ſam je bil prishal Chriſtuſa sahvalit namen. ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit namen., inu oroshie offrat ǀ ner poprej ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit namen. ǀ Sahvalem 1. ed. vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe dellale, kadar je bilu nevarnu s'poshlushajnam Bogá, ali blishniga reshalit ǀ Jeſt ſahvalem 1. ed. moje Bogove, de nej ſim Shena, ampak Mosh ǀ Ieſt vaſſ sahvalim 1. ed. moje ozhy, te ſte saperte ſtale, kadar je bilu nevarnu gledat sa isvelizheine moje dushe ǀ ali sahvalish 2. ed. ti G: Boga ǀ inu vener Boga ſa to veliko gnado nihdar nesahvalish +2. ed. ǀ k'misi ſedesh, inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh +2. ed. ǀ malu kateri Boga sahvali 3. ed. sa ſvoie sdravie ǀ Boga nesahvali +3. ed., inu nezhestj ǀ my kadar enimu potrebnimu kai dobriga ſturimo, zhakamo de naſs sahuali 3. ed. ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo 1. mn. ǀ Sahvali vel. 2. ed. Boga de ſim Chriſtian, ſizer bi tebe na ſtu koſſu reſtargal ǀ pravi k'tovarshom, sadosti vſhe imamo, vſtanimo, inu Boga sahvalimo vel. 1. mn. ǀ sahualimo vel. 1. mn. sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli ǀ sahvalite vel. 2. mn. tedaj G: Boga ſa vſaki dar, kateriga vam da ǀ ſahvalite vel. 2. mn. vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam rekozh ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil del. ed. m ǀ gdu bo taku boganaroden de vſelej ne bo G: Boga sahualil del. ed. m, kadar eno gnado od njega preime ǀ ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila, inu G: Boga sahvalila del. ed. ž ǀ prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili del. mn. m zahvaliti se zahvaliti se:
Na dobruto preieto nihdar nemash posabit, temuzh pohleunu ſe sahvalit nedol. ǀ veliku vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit nedol. G: Bogu ǀ ta bolni ſe nej sahvalil del. ed. m ǀ Vener ſe nesahvalil +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zajti -jdem dov. zaiti:
de ſi lih je temnu nesajdem +1. ed. nikar po shtengah, nikar po hishi ǀ ty drugi v' temmi ſvoje nevere oſtaneo, inu v' temme paklenske saideio 3. mn. ǀ Tem slepem pogled dà, de nihdar neſajdeio +3. mn. ǀ Ah moj Aleſſi! … Kam ſi ti ſeshel del. ed. m ǀ kadar je bil prishal v' to Sveto deshelo, je bil ſashel del. ed. m veno puſzhavo ǀ ouzhiza moja kam ſi prishla? kam ſi ſeshla del. ed. ž ǀ ti ſi taista sgublena ouzhiza, Katera ſi seshla del. ed. ž v' pushavo tega greha ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli del. mn. m s'tvojga pota ǀ ſó perſileni ſposnati, de ſó seſhli del. mn. m ǀ Ouzhize moje! kod hodite? kam ſte ſashle del. mn. ž se (še) zajde je še sprejemljivo, je še mogoče razumeti:
Se she ſajde, de Salamon je djal, de Syn Boshi je en shpegu bres madesha ǀ De Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal ſe sajde, ali tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat je preveliku ǀ de S. Ioannes je vezh kakor en Prerok ſe saide; ali de je en Angel, tiga nemorem saſtopit ǀ Letu vſe ſe saide, ali kar ſo drugi ſtari Philoſophi djali od Boga meni zhudnu, inu norsku naprej pride ǀ Letu ſe saide, ali de ti moj Bug ſe uredn ſturish tudi nashe laſsje shtejti, meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt ponisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zakopati -pljem dov. zakopati:
ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza, taista sakople 3. ed. v'pejſik (I/2, 160) zakopati se zakopati se:
Vy bi djali de je en velik norz, kadar bi vidili, de edn ſam od ſebe veno gorezho pezh ſe hozhe sakopat nedol. (V, 170) okoli in okoli se zakopati vkopati se v rove pri obleganju mesta:
de bi 30000. Serzhnih Turkou mogli premagat, kateri okuli, inu okuli ſe ſò sakoppali del. mn. m (IV, 162)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaleteti se -im se dov. zakaditi se, zaprašiti se, zaleteti se:
ta Dekelza ſe v'petlerzo saleti 3. ed., inu is hishe jo pahne ǀ ta pſſ ſe v' to sheno saleti 3. ed. ſazhne groſnu lajat, inu zukat ǀ pſs ga gleda, ſe u'niega ſaleti 3. ed., inu ga ſa urat popade ǀ kakor te vreproſte ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaljubiti se -im se dov. zaljubiti se, vzljubiti:
prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti nedol. v'Boga ǀ ſe nemash vdrugo lepoto salubiti nedol. sakaj jest ſim ta nar lepshi ǀ prezej ſe v' Margeto salubi 3. ed. ǀ kakor ugleda to lepo Nuno ſe taku mozhnu v' taiſto salubj 3. ed. ǀ ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio 3. mn. venu ardezhe jabuku ǀ glihi vishi ſe sgodj taiſtom, kateri ſe ſalubio 3. mn. v'shlahtnoſt ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil del. ed. m ǀ ſe je bil ſalubil del. ed. m v'leto Philiſtersko sheno Dalilo ǀ v'obeno ſemelsko rejzh ſe ne bom ſalubila del. ed. ž ǀ Samolzhal bom od une Gospe, katera ſe je bila salubila del. ed. ž veniga Dohtaria ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu del. ed. s ǀ tedaj ste ſe vij tulikain v'tuijo deshelo salubili del. mn. m ǀ ſakaj vij ſte ſe ſalubili del. mn. m v'te poſvejtne prepovedane rezhij ǀ de bi ſe vſa zhloveska ſerza v'tebe ſalubila del. mn. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zamekniti se dov. zamakniti se, tj.
intenzivno se usmeriti v nadnaravno in imeti privide ter biti neobčutljiv za vse ostalo:
S. Joannes ſe je bil samaknil del. ed. m (III, 243) ǀ kadar kuli je shlishal imenovati Nebeſſa, prezei ſe je samaknil del. ed. m (V, 194) ǀ videozh tajſto Nebesko lepoto ſe je bil skoraj ſamaknil del. ed. m (II, 228)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zameriti -im dov. zameriti:
obeden nijma meni samirit nedol., aku bom jeſt s'Ciceronam rekal ǀ vam pak je ſamirit nedol., kir naulesh yszhete takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ otrokom nej ſamerit nedol., sakaj pameti nemaio ǀ obeden nema meni samerit nedol. aku bom Ieremia Preroka v'taki vishi ſemkaj perlushil ǀ nemate tedaj vij greshniki, inu greshinze meni samerat nedol. ǀ tem pametnem pak samerem 1. ed. ǀ ſa tiga volo jeſt neſamerem +1. ed. vnimu zhloveku ǀ obedn nesameri +3. ed. de ſi lih edn norz rata ǀ Neſamiri +vel. 2. ed. meni, O Goſpud ǀ nesamerite +vel. 2. mn. vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete ǀ nikar nesamirite +vel. 2. mn. meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile ǀ Gdu tedaj bo sameril del. ed. m ǀ Gdu tadej bode meni samerl del. ed. m zameriti se zameriti se:
Ti ſi en Paſtir bi ſe bil bal njemu ſamirit nedol. ǀ silnu mozhnu ſe sameri 3. ed. G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja ǀ Se samiri 3. ed. officer ſvojmu Firshtu ǀ G. Bogu mozhnu ſe ſamiri 3. ed. ǀ kateri tulikain pogostim njega reſerdj, reshali, inu samiri 3. ed. sa volo teh ſmertnih grehou ǀ mozhnu ſe samirio 3. mn. G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio ǀ veliku vezh Bogu ſe ſamirio 3. mn. taiſti ǀ mirkajo de ſe ym neſamerio +3. mn. ǀ gledaio, de se katerimu nesamerio +3. mn. ǀ on je tuoi S: gnadi ſe samiril del. ed. m ǀ Eriſticonus ſe je bil sameril del. ed. m tej Bogini Venus ǀ leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril del. ed. m ǀ de bi ſe meni ſamiril del. ed. m ǀ mozhnu ſe je G. Bogu samiral del. ed. m ǀ inu ſe taiſtom samirl del. ed. m ǀ de bi ſe katerimu nesamiril +del. ed. m ǀ ſe je bila sheninu ſamirila del. ed. ž ǀ obedvema ſe je bila samirila del. ed. ž ǀ de G. Bogu ſe nebodo ſamirili del. mn. m ǀ skuſi letu Bogu ſte ſe samirili del. mn. m ǀ de bi ſe tem bogatim neſamirili +del. mn. m ǀ druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo, de bi li G: Bogu ſe nesemirile +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zamotati dov. zaplesti:
Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski ſpol ſamotala del. ed. ž (II, 558) zamotati se zaplesti se:
aku ſe n' hozhete ſamotati nedol. v' nijh grehe (II, 508) ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste ſe samotal del. ed. m (I/1, 226)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zamuditi -im dov. 1. opustiti:
nimash na Boga posabit, inu Boshjo shlushbo samudit nedol. ǀ vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil del. ed. m, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil ǀ kaj ſim potle dobriga samudil del. ed. m, ali hudiga ſturil ǀ ali pak ſvojo duhouno shlushbo ſamudil del. ed. m ǀ Variteſe Nem. Nem. de nebote samudili del. mn. m gnado boshio 2. zamuditi:
ſe je bal samuditi nedol. molitvo S. Roshenkranza ǀ dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj +del. mn. m 3. zadržati:
Lubeſnivi moj Folk, hodi fliſſnu v' Zerku poshlushat boshio beſſedo, neperpuſti de bi obena ſtuariena reizh tebe oduernila, ali samudila del. ed. ž, aku vam je lubu isvelizheine vashe dushe zamuditi se zadržati se, zamuditi se:
Appat ſe samudi 3. ed., ter kadar pride vshe mertviga tiga Duhouniga najde ǀ en kratih zhaſs ſe ſo bile samudile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zanašati -am nedov. 1. prenašati:
je bil poslal Jeremia Preroka h' temu greshnimu Moabitarskimu krajlu, kateriga grehe G. Bug nej mogàl vezh sanashat nedol. ǀ de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat nedol. ǀ doſehmal ſam sanashal, ali dalei ne morem sanashat nedol. ǀ dokler Bug je vſmilen, dokler molzhij, inu sanasha 3. ed. ǀ veliku nuza od nyh imamo, satoraj yh sanashamo 1. mn. ǀ je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal del. ed. m 2. prizanašati:
Jeſt nemorem vezh ſanashat nedol. temu hudobnimu, inu preusetnimu Maobiterskimu krajlu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti sanasha 3. ed. ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata, de tulikajn ſvoj sheni ſanasha 3. ed. ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai vel. 2. ed. tvoje shene tadlam ǀ meneozh de Bug ym bò vſelej sanashal del. ed. m ǀ ona bo meni sanashala del. ed. ž, jeſt pak ny zanašati se zanašati se:
nemamo ſe ſanashat nedol. na nasho mladoſt, inu ſdravje ǀ jeſt nevejm kaj bo jutershni dan, satorai ſe na taiſtiga nesanasham +1. ed. ǀ prevezh ſe sanashamo 1. mn. na dobruto Boshjo ǀ nikar ſe nesanashaite +vel. 2. mn. na miloſt, inu poterpeshivoſt boshjo ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite +vel. 2. mn. na vashe otroké ǀ sabſtoin ti ſi saupal, inu ſe sanashal del. ed. m na obilnoſt ǀ ludje ſo prevezh ſe sanashali del. mn. m na dobruto Boshjo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapečatiti -im dov. zapečatiti:
koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit nedol., inu ſtisnit ǀ vezhkrat naſs sapezhati 3. ed. s'Kugo de bi ſpumnili de ſmò njegovi hlapzi ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi, inu nesapezhati +3. ed. raunu pod Altar kir ſe ima shegnat ta Sveti ublat ǀ erdezh krish, is katerem G. Bug ga je bil sapezhatil del. ed. m ǀ je sapazhatil del. ed. m tvoje liza s' ſvojo S. Kryvio ǀ de bi njega na ſvoje ſerze sapezhatla del. ed. ž ǀ jamo ſo bilij ſapezhatili del. mn. m zapečatiti se vtisniti si pečat:
Satoraj li sapezhatiteſe vel. 2. mn. s' tem pezhatam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapirati -am nedov. zapirati:
vſy bi bili mene zhaſtili, inu ſe bali, meneozh de Jeſt ſamorem nebeſſa ſaperat nedol., inu operat ǀ taiſte ſi is hishe s' palzo gonil, hisho saperal del. ed. m ǀ de bi pred nami bila saperala del. ed. ž, kakor de bi sgol tatovi, inu tatize v' hishi bili ǀ satoraj ſo Capello saperali del. mn. m ǀ ſo vkna, inu dauri ſaperali del. mn. m, ſo yh s'hishe gonili zapirati se zapirati se:
veliku shenskih Perſon ſó sazhele ta golufni ſvejt ſaurashit, inu v' te kloshtre ſe saperat nedol. ǀ kluzhi tiga pakla, is katerimi ſe sapera 3. ed., inu odpera pakù pomenio oblaſt podeliti gnado boshio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaplesti se -etem se dov. zaplesti se:
hozhe ſe ſapleſti nedol. okuli nje nauh ǀ Sam ſebe ſe saplete 3. ed., inu sveshe s' shtriki teh grehou ǀ gorje ſtutaushenkrat je taiſtimu, kateri v' leta greh ſe saplete 3. ed. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla … sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla del. ed. ž okuli teh miloſtouih noh Chriſtuſa JEſuſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapopasti -padem dvovid. 1.dov. ujeti, zgrabiti:
sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti nedol., de bi ga mogli obtoshit ǀ ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle, inu dokler letu nej mogal sgruntat, inu sapopaſti, ſe vershe noter v' morje, rekozh: dokler jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti, sapopadi vel. 2. ed. ti mene 2. dvovid. razumeti:
leto nej mogal sgruntat, inu sapopaſti nedol. ǀ jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti nedol. 3. nedov. vsebovati:
Letu prikaſajne velike skriunosti sapopade 3. ed. ǀ Sakon duei pershoni sapopade 3. ed. ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade 3. ed. tu slatku Imè Ieſus ǀ Iſraeliterij kadar ſo bily sazheli pokushat mano, katera vſe ſlatkuſti je v' ſebi ſapopadla del. ed. ž ǀ je gledala de tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt boshio je v' ſebi ſapopadlu del. ed. s zapopasti se nedov. biti na voljo razumevanju:
Imate vejdit de ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni, v'kateri duanaist skriunusti ſe sapopade 3. ed. ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu ſapopade 3. ed. ǀ Kakor ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio 3. mn. ǀ katiri offri veliko skriunost v' ſebi sapopadeio 3. mn. Drugi zapis vsebuje besedno igro, v kateri je treba nedoločnika razumeti v drugem, velelniško obliko pa v prvem in tretjem pomenu hkrati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapreti -em dov. zapreti:
Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se:
Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zarediti se -im se dov. nastati:
Taiſti kateri sò prau premislili kaku ſe ſaredj 3. ed., inu raſte ta shlahtni perln, ſe nej ſo mogli ſadoſti prezhudit ǀ is lete nebeske roſſe ſe ſaredj 3. ed., inu raſte v' tej vishi ta shlahtni perln (V, 589)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaslišati -im dov. zaslišati, zvedeti:
Kadar letu sashlishi 3. ed. Gospud ozha ǀ po poldan ſashlishi 3. ed. ſgonit k'ſnaminu, de drugi dan bò praſnik ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata, kakor sashlishita 3. dv., de En Duhouni je v' hisho prishal, prezei ſe potalashita ǀ kakor ty drugi ga sashlishio 3. mn. prezei vkup tekò ǀ vſe paklenske mozhij morio pobegnit de li tu s. Ime sashlishjo 3. mn. ǀ kadar Faraon je bil sashlishal del. ed. m, de ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel ǀ Kadar je bil saſhlishal del. ed. m de je noſezhà ǀ kadar je bil ſashlishal del. ed. m ǀ vezhi dell karsheniku ſturij, kateru raunu v'danaſhni Pridigi bodo sashlishali del. mn. m ǀ mij ſmò ſashlishale del. mn. ž, de ti ſi G. Boga ſapuſtil zaslišati se zaslišati se:
v'luffti ſe sashlishi nedol. ta glaſs
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zasmejati se -am se dov. zasmejati se:
na vuſs glaſs ſe ſaſmeja 3. ed., ter pravi (IV, 260) ǀ Diogenes ſe oprishe, inu v' tiga Fanta ſe ſa ſmeia 3. ed. (V, 592)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati:
S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti:
Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zateči se dov. zateči se:
De bi ne bily po navadi ſe v'taisto ſtalizo satekli del. mn. m, noter legli: ſpali, inu ſmerzhali (I/1, 221)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaupati -am dov. zaupati:
Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si:
pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zavezati -vežem dov. zavezati, zvezati:
ſi bò puſtil jeſik od hudizha savesat nedol., de vſih naglaunih grehou ſe nebò spovedal ǀ jeſt ſi nej ſim puſtil jeſik saveſat nedol. od hudizha ǀ ſe pofliſſa greshnikom, inu greshnizam jeſik saveſſat nedol. ǀ kakor tuoja molitva na shnable pride prezej saveshesh 2. ed. vſe tu kar bi moglu tedi shkoduvati ǀ v'tej desheli Sina dekelzam noge ſavesheio 3. mn. de is hishe nemorio ǀ je bil en kmet vſe ſvoje danarje vener mejhur poſtavil, inu saveſal del. ed. m ǀ Gdu je bil savesal del. ed. m usta unim lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ hudizh je bil timu zhloveku jeſik saveſſal del. ed. m, de nej mogal govorit ǀ kadar en laſſ je ny s' glave padil je taiſtiga gori vsdignil, v' slatu ſaveſſal del. ed. m ǀ je bil v' jamo teh levou prishal, inu vſta savisal del. ed. m, de Daniela nej ſó mogli reſtergat ǀ ona nogo na en Camen poſtavi, de bi ſi shulin savesala del. ed. ž ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali del. mn. m ǀ bi hotel, de vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene, ter de bi savesale del. mn. ž moje ſerze zavezati se 1. zaobljubiti se, zavezati se:
s ketnamy teh oblub taku mozhnu ſe saveſſat nedol., de nikuli obedn yh nebo mogal reishit ǀ perſeshem, inu ſe saveshem 1. ed. de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ imash veliku rezhy premislit, inu slaſti dar S. Duha, inu gnado Boshio na pomozh klizat poprei kakor ſe saveshesh 2. ed. ǀ je treba Boga na pomozh klizat poprei, kakor edn ſe ſaveshe 3. ed. v' ſtan Sakonski ǀ poprei kakor k'pravi pameti prideio s'beſſedo, inu diainom ſe ſavesheio 3. mn. ǀ Zhe ſe bodo saveſali del. mn. m s' oblubo te Klauſuræ ǀ aku ſe bodo saveſſali del. mn. m s' oblubo 2. zvezati se, povezati se:
njega ſerze ſe je savesalu del. ed. s s' Davidavim ſerzam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zavijati se -am se nedov. zvijati se:
Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti, prezej yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse, to ſtaro tardo kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia 3. ed. (I/2, 200)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaviti -vijem dov. zaviti:
vſame ſvoj plaish, ga noter savye 3. ed., ter ga na ramo poſtavi zaviti se zviti se, oviti se:
Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti nedol. ǀ plaish vſame v' taiſtiga ſe savie 3. ed. ǀ ta ſpaka v' njega skozhi, okuli vrata mu ſe savije 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zavzeti se -vzamem se dov. začeti se zanimati:
en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal, leta v'jeſi niemu rezhe rogazh, krajl ſe ſauſame 3. ed., inu vuprasha aku je rejſ ǀ Shlishi glaſſ tiga folka, inu teh trobentariou Firsht Adonias, ſe sazhudi, inu sauſame 3. ed., sakai nei veidil kaj letu pomeini, ter uprasha ǀ v'ſpovednika je pogledal, meneozh de na tem ſe bode sausel del. ed. m, inu prestrashil ǀ Nebuijte ſe ne, de ſpovedniK ſe bode zhudil, ali sausel del. ed. m de ti ſi v'taisti greh padla, saKaj je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat ǀ Sim ſe bil ſauſel del. ed. m, kadar ſim bral, de v' Ameriki shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio ǀ Leta ſe je bila mozhnu na letem ſausela del. ed. ž, videozh de ta Gospa je fardamana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbati se zbojim se dov. zbati se, prestrašiti se:
Aron kadar tu shlishi ſe prestrashi, inu ſe sboij 3. ed. de bi ga neubili (I/1, 135) ǀ Natalia ſe preſtrashi, meneozh, de ſe je sbal del. ed. m preſtati martro (V, 263)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbirati1 -am nedov. zbirati:
kakor vidio ſvoiga Krajla med vkupai sberat nedol., v' tei vishi tudi one ga sberaio, 3. mn. inu vkupai snashaio ǀ trobente, Katere vkup sholnerje Klizheio, inu sbiraio 3. mn. zbirati se zbirati se:
gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj Ta glagol se od enakopisnice → izbirati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbiti se zbijem se dov. stepsti se:
s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio 3. mn., inu pobyeio (II, 355)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbosti zbodem dov. zbosti:
Ti v' iesi sbodesh 2. ed. s' beſſedo tuojga blishniga ǀ on je bil taiſto taku mozhnu sbodil del. ed. m, de is Paradisha je bil Euo ſpravil zbosti se zbosti se:
nikamar ſe nemore neſlonit, aku ſe n'hozhe sbosti nedol. ǀ buſs po terniu hodit, inu ſe nesbodit +nedol. ǀ Se sbode 3. ed. noga na en tern ǀ Ioh! ſim ſe sbodil del. ed. m ǀ nekateri ſe ſo opekli, inu sbodli del. mn. m ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo ſpodli del. mn. m, ali udarili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbrati1 zberem dov. zbrati:
jeſt hozhem vkupai sbrati nedol., kar na semli ſo ludie terpeli ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere 3. ed. ǀ ſe ukupaj sbereio 3. mn., inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio ǀ Pojdi Saul, inu sberi vel. 2. ed. vkupei eno veliko vojsko ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral del. ed. m en million peshizou zbrati se zbrati se:
ſo vkupaj ſe sbrali del. mn. m, inu ſvit dershali ǀ moy ſourashniki ſe ſo vkupaj sbrali del. mn. m Ta glagol se od enakopisnice → izbrati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj. → izbrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbuditi -im dov. zbuditi:
ſo bilij perſileni Christuſa sbuditi nedol. ǀ Lazarus ſpy, ter grem njega sbuditi namen. ǀ bo en dan Gospud Bug njega sbudil del. ed. m ǀ sazhne mozhnu lajat, inu ga Zukat, dokler ga je ſbudil del. ed. m ǀ ſo ga sbudili del. mn. m zbuditi se zbuditi se:
vſy ſe sbudio 3. mn., inu k' ſvojmu dellu tekò ǀ de bi nikuli vezh ſe nesbudil +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zdeti se zdim se nedov. zdeti se:
zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti:
obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zdržati -im dov. zadržati:
aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ Aku pak vſe letu nei sadoſti vaſs sdershati nedol., de bi hudu neſodili ǀ aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ premiſhlouajne zloveka sdershi 3. ed., de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Sdershi vel. 2. ed., inu umojſtri tvoj jeſik, ter variſe de nebosh kaj hudiga, Krivizhniga, inu shkodliviga govuril zdržati se vzdržati se:
Gdu ſe bode mogal ſmeha sdershati nedol. ǀ Sa tiga vola ſim naprei vſel danas Nem. Nem. iskaſat koku mozhnu je shkodliva jesa, inu ſerd, inu koku ſe imamo od leteh sdarshati nedol. ǀ Inu cilu ta fardamani Oecolampadius ſe nej mogal sdershat nedol., de bi nebil Mario Divizo hualil ǀ taku mozhnu ſaurashi tvoje shlushabnike, de ſe nebo mogal ſdershat nedol., inu premagat, de bi mene nevbil ǀ takushnih grehou ſe imaio ſdershati nedol., inu ſe pobulſat ǀ od grehou ſe sderſhat nedol. ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon ſe sdershati nedol. ǀ nemorem ſe sderſat nedol., inu odvadit ǀ ſe prestrashim, inu sdarshim 1. ed., v' prizhe Boga, njegovo sapuvid prelomit ǀ ſe nesdarshish +2. ed. od taistih meſsenih greeshnih lushtou ǀ na lete beſſede ta reshaleni Syn ſe sdershi 3. ed., potolashi, inu omezhi ǀ aku vy pred enem mogozhnim Gospudom ſe sdershite 2. mn. de natla ne plunite ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva ſdershè 3. mn. ǀ Ty greshni ludje pak ſe nesdershe +3. mn. ǀ ſe neſderſhe +3. mn. tega, kar nedolshnoſt tiga Sacramenta umadesha ǀ sdershiteſe vel. 2. mn. od takorshnih klafarskih beſſed ǀ Bug pravi sdershiſe vel. 2. mn. meſſeniga ta poſt ǀ jeſt ſe ne bom tiga greha sdershal del. ed. m ǀ zhe od ſvojga greshniga lebna ſe bó sdershala del. ed. ž ǀ ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu, de bi ſe od greha sdarshala del. ed. ž ǀ Shtrajfinge Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali del. mn. m ǀ takrat greshniKi bodo od grehou ſe ſdershali del. mn. m ǀ od grehou ſe nej ſo sderſhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zeleniti se nedov. zeleneti:
oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad je prishal, kir sazhnete ſe seleniti nedol., inu zvejſti skuſi Sveti poſt (V, 175) ǀ Meni ſe je ſajnalu, de ſim eno veliko vinsko tarto pred ſabo vidil, na kateri ſo bile try mladize, inu ona ſe je selenila del. ed. ž, inu rasla, inu zvedla (IV, 328) ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili del. mn. m (IV, 436)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zglihati -am dvovid. 1. primerjati:
Rupertus Appat vuzhenu sgliha 3. ed. lete Chriſtuſave beſſede s' beſſedami Viſſokih Peiſſmi 2. pripraviti k soglasju:
k'ſadnimu vener ſo yh bili sglihali, de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz zglihati se 1. soglašati, zediniti se:
tudi Vuzheni ki ſe nej ſo mogli sglihat nedol., v' tem kir nekateri pravio, de je bulshi v'tovarshtvi prebivat, drugi pak pravio, drugi pak pravio, de je bulshi ſa zhloveka, kadar je ſam ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio 3. mn. v' letem s' Philoſophamy ǀ Ali vener ſe neshlihaio +3. mn. v' tem kir eni Isvelizainje menjo, de ſe najde, inu de ſtoij v' shazah, inu v' obilnoſti tiga blaga: Drugi v' tej poſvejtni zhaſti 2. pogoditi se:
lety bi hoteli dober kup imeiti, uny pak dragu dershè, de sglihat nedol. ſe nesamoreo, ampak s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio ǀ ſatorai ſe sgliha 3. ed. s'zholnariam s'eno libro ǀ s' eno kakush, s' eniga kashtruna ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio 3. mn. ǀ ſe je bil sglihal del. ed. m s' enem shushtarjam, de ſe ima mertu dellat ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali del. mn. m, inu ſe sagvishali sa lon 3. pobotati se:
ſe shemit, pleſſat, inu pyanzhovat ſo hudizhaue della, tedaj ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam, vashim ſe sglihat nedol. ǀ Paſter ſe puſti pregovorit, ſe sglihata 3. dv., roko ſi data, de hozheta priatela biti, inu per dobrem myri shiveti ǀ Glihi vishi G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 3. mn. ǀ Aku ſe sglihaio 3. mn., taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni ǀ je bil potalashil Pravizo Boshio, inu jo s' Miloſtio sglihal del. ed. m ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala del. dv. m ǀ ſe ſo bili shlihali del. mn. m 4. skladati se:
vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha +3. ed. s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio 3. mn. ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho sglihala del. ed. ž, ga je pustil odrejti → glihati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zgoditi se -i se dov. zgoditi se:
Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zgrevati se -am se dov. skesati se:
nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zjokati se -am se dov. zjokati se:
nihdar ſe nej mogal sadoſti ſgrevat, inu s'jokat nedol. ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka 3. ed. ǀ gdu ſe ne bo s'jokal del. ed. m, inu sgreval zhes ſvoje grehe ǀ gdu more na letu ſpomnit, de bi ſe nepreſtrashil, sgreval, inu nesjokal +del. ed. m Mogoče bi bilo nastaviti tudi razjokati se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zlagati se zlažem se dov. zlagati se:
sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat nedol., kryvizhnu ſe perſegat ǀ ſakaj ſe slashesh 2. ed. Kadar tebe ſpovednik vuprasha ǀ sakaj ti ſe slashes 2. ed. S. Duhu ǀ Annania ſe slashe 3. ed., rekozh, de ne, ampak de vſe danarie je perneſil ǀ Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe 3. ed. ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò, ampak ſe ſlasheio 3. mn. ǀ de ſi lih ſe slasheio 3. mn., di li ym nuza ǀ Imash vejdit, de ſe nejſi meni slagal del. ed. m, ampak S. Duhu ǀ levu pravi ti ſi ſe slegal del. ed. m ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala del. ed. ž ǀ morebiti de ſta ſe slagala del. dv. m ǀ varite de ſe nebote slagali del. mn. m ǀ Anania, inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali del. mn./dv. m ǀ ſte ſe meni s' lagali del. mn. m ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali +del. mn. m bi malu kupzhje, ali blaga predali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zljubiti se dov. zahoteti se:
Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu del. ed. s iejsti Kejkaj diuiga, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu (I/2, 135)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zmerjati -am nedov. zmerjati:
ga sazhne kregat, inu smeriat nedol. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat nedol. S. Miklausha ǀ mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat nedol. ǀ Seneca je imel urshoh s'ſlepzy takorshne otroke smerjat nedol. ǀ sapovei Jeremiu Preroku, de imà takorshne s' norzy ſmiriat nedol. ǀ leta sazhne krajla smjeriat nedol., inu sanizhuati ǀ ti is iese ſmeriash 2. ed., inu kaunesh druge ǀ ti mati tuoio hzher s' lotarzi smeriash 2. ed. ǀ Ti kateri smerjesh 2. ed., inu tepesh tuojga blishniga ǀ s' Satanam ga smeriesh 2. ed. ǀ ſashpotujesh, inu ſmeriesh 2. ed. Mashnike ǀ Katere S. Chryſoſtomus mozhnu krega, inu ſmeria 3. ed. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni, de ijh s'merjejo 3. mn., de ſe s'nijh shpòt delaio ǀ ſmeriaite vel. 2. mn., inu priklinaite pamet Judesha Iskariota ǀ s'norzmy ijh je ſmerjal del. ed. m ǀ taiſto je ſmerjal del. ed. m s' pyanko ǀ yh je ſmerial del. ed. m, inu dial, de nebodo nihdar dobriga dozhakali ǀ Tudi jeſt bom smerial del. ed. m, inu preklinal tebe, O Judesh Iskariot ǀ Nash S. Varih je pomogal, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali del. mn. m, inu tepli zmerjati se zmerjati se:
kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio, inu smirjeio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zmešati -am dov. pomešati, zmešati:
koku imajo ſmejshat nedol. sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar ǀ gre spet vinu Kupovati, meneozh taistu mozhnu s'vodo smejshati nedol. ǀ mu moshgane ſmejsha 3. ed. ǀ Muſica ſe nepretarga, inu ne ſmejsha 3. ed. ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio 3. mn. s' morjam britke martre Chriſtuſa JESUſA ǀ valovi, inu vejtrovi tajſtu smejshajo 3. mn. ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal del. ed. m te hudobne, s' dobrimy ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal del. ed. m de eden tega drusiga nej sastopel ǀ velika shaloſt je meni pamet ſmeishala del. ed. ž ǀ Prevelika preusetnoſt je bila timu Krajlu pamet smeishala del. ed. ž ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali del. mn. m, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili zmešati se pomešati se:
ſe je bil potſtopil bres ohzetniga oblazhila ſe smejshat nedol. s' taiſtimi, kateri ſo ohzetnu oblazhilu imeli ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih tekajo, inu vener nihdar ſe neſmeishaio +3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zmotiti -im dov. premotiti:
obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit nedol. ǀ en takorshen ſerd ſmoti 3. ed. pamet zhloveku ǀ aku iesa pravizhna zhloveku pamet smoti 3. ed. ǀ taiſto posledno uro hudizh ga je bil smotil del. ed. m, inu premagal ǀ kaj ſturi, de bi ga ſmotil del. ed. m ǀ Bolezhine mertuashke ſò mene obdale, inu groſſa mojh grehou je mene smotila del. ed. ž, de nevejm kam ſe obernit ǀ So prishli kakor Corrieri s' piſſmami, de ludy ſo ſmotili del. mn. m zmotiti se zmotiti se:
v' zhaſſih ſe ſmoti 3. ed., inu fali ǀ skarbish de bi ſe nesmotil +del. ed. m kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ vezhkrat skushaio nyh perſono, de kadar pride ura, de bi ſe nesmotili +del. mn. m, inu nefalili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zmrviti -im dov. zdrobiti, zmleti:
So kakor malinski kameni, kateri, de ſi lih shitu ſmervio 3. mn., obene shkode taiſtimu neſturè (V, 403) zmrviti se zdrobiti se, zlomiti se:
Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel, obeden ti ſe nej smervil del. ed. m, inu vener sa to gnado Boga nihdar nej ſi sahvalil (I/1, 184)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znajti se znajdem se dov. najti se:
kulikain takorshnih norzau ſe ſnaide 3. ed., kateri s' en kratik lusht predadò to shlahtno krono gnade boshie ǀ veliku takorshnih norzou ſe na semli ſnajde 3. ed. pravi S. Grogor znajti se znajti se, biti navzoč:
vy vidite mojo veliko britkoſt, v' kateri ſe ſnaidem 1. ed. ǀ Bug vſigamogozhi, pravizhni Rihter teh shivih, inu mertvih, kateri ſe ſnaide 3. ed. letukai ǀ G. Bug v' prizho ſe ſnajde 3. ed., yh vidi, inu shlishi ǀ reshite nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo 1. mn. ǀ njegovu Svetu ſerze v' takorshni veliki shaloſti ſe je ſneshlu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znan -a prid. poznan:
taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se:
leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
znati -am nedov. 1. znati:
vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati:
On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti:
sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden:
Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zoperstaviti se -im se dov. zoperstaviti se:
resnizi ſe super ſtavit nedol. ǀ bi ſe bal niegovi Sveti sapuvidi super ſtavit nedol. ǀ n' hozhe vezh Bogu ſe ſuper ſtavit nedol. ǀ nej ſo bily navaienj hudizhu ſe super Stavit nedol. ǀ de bi ſe mogla meni ſuperſtauit nedol. ǀ dokler pak ſe super ſtavish 2. ed. ǀ ſe ſuper ſtavish 2. ed., ter ijh premagash ǀ kadar vidi, de kokush ſe njemu ſuperſtavi 3. ed. ǀ Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi 3. ed. ǀ inu super ſe ſtavio 3. mn. ǀ vy kakor en drugi Herodesh mu ſe ſuper ſtavite vel. 2. mn. ǀ ſe je skuſi grehe Bogu ſuper ſtavil del. ed. m ǀ bi ſe ſvojmu mojſtru ſuper ſtavila del. ed. ž ǀ ſe bodo ſuper ſtavili del. mn. m, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat → vera
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zrajmati se -a se nedov. spodobiti se:
prepraviſe tedai dusha, kakor ſe sraima 3. ed. Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma 3. ed., inu ſpodabi kershenikom ǀ ſe ne ſraima 3. ed. rezhi, de je bil orodie te martre, temuzh enu oroshje ǀ v' Zerkui druſiga ſe neſrajma +3. ed., ampak G. Boga molit, zhaſtiti ǀ na tem ſvetim mejsti drusiga ſe nesrajma +3. ed. ampak molit, inu Boga hualit → rajmati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zvedeti se dov. ovesti se:
Agrippa dua cella dny je leshal de ſe nej nezh ſvedil del. ed. m, k'ſadnimu ſam k'ſebi pride (II, 18) ǀ vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu najde satorai s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal, v'rosizh je trobil, inu ſe nej svèdil del. ed. m dokler hlapzi nej ſo prishli gledat kaj taisti shraj pomeni (I/1, 190)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zvrniti se -nem se dov. zvrniti se:
ſe vſnak sverne 3. ed. inu nikar na oblizhe ǀ kozhia ſe je bila ſvernila del. ed. ž, inu Antiochuſa pobila ǀ je taiſto obdershat hotel, de bi ſe nesvernila +del. ed. ž okoli se zvrniti pasti:
hudizh je y da eno shlafernizo de ſe okuli sverne 3. ed. ǀ perprizhi ſe okuli ſverne 3. ed. → izvržen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ženiti se -im se nedov. ženiti se:
po nyh nori glavi zhes volo ſvojh ſtarishih ſe shenio 3. mn. ǀ Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio +3. mn. ǀ nikar po vashih hudih shelah ſe neshenite +vel. 2. mn. ǀ Variteſe de ſe nebote shenili del. mn. m, inu moshile po vashi ſamavolnoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žgati žgem nedov. žgati:
sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se:
po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.