Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).
Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.
Prosila bi za odgovor, kakšen je pravilen zapis IME PODJETJA, d.o.o.-s.r.l.? z vezajem, pomišljajem, poševnico ali kaj četrtega?
Katera od zvez je ustreznejša?
Objavil je oglas o pomoči na domu.Objavil je oglas za pomoč na domu.
Je mogoče, da sta ustrezni obe, le da imata različen pomen?
Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Je pravilno svetovanje o nečem ali iz nečesa ali oboje, npr. svetovanje o vastuju ali svetovanje iz vastuja. Kaj pa vastu svetovanje, vastujsko svetovanje?
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?
V zadnjem času sta se v medijih pojavljali vsaj dve brazilski imeni: predsednik Jair Bolsonaro in mesto Brumadinho. Obe imata v brazilski portugalščini izgovor s končnim u-jem. Po navodilih iz pravopisnih pravil se portugalski o v slovenščini izgovarja kot [o], »v nekaterih« nenaglašenih zlogih pa kot [u]. Raba v govornih medijih kaže veliko neenotnost oziroma prevlado izgovora končnega -o-ja kot [o]. Nekaj znanih portugalskih in brazilskih lastnih imen, za katera je v medijih že ustaljen izgovor s končnim o-jem: Jorge Sampaio, Fernando Cardoso, João Ubaldo Ribeiro, Paulo Coelho, Aluísio Azevedo, José Saramago, José Mourinho, Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Romario. Kakšna je torej pravilna izgovarjava portugalskih besed na -o? In kako se ta imena sklanjajo?
Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.
Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Spoštovani,
to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)
Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).
Hvala! :-)
Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?
Vljudno prosim za razlago sledeče povedi:
Vinjeta je namenjena za avtodome in osebna vozila z višino do 1,3 m nad prvo osjo.
Ali se v povedi razume, da je vinjeta namenjena za vse avtodome, ali pa samo za tiste z višino do 1,3 m nad prvo osjo?
Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Pozdravljeni, najrazličnejša podjetja imajo poleg imena zraven še okrajšave, kot so: d. d., d. o. o., s. p. Po pravopisu se te okrajšave pišejo s pikami in presledki, pri Ajpesu pa so podjetja registrirana na najrazličnejše načine, npr. dd, d.d., d.o.o., doo, največkrat tudi brez vejic pri t. i. pristavčnem delu ... Zanima me, ali lahko v nekem besedilu (navajam izmišljeni primer) zapišem:
če pa je to podjetje pri Ajpesu registrirano kot Banka Koper d.d. (brez vejice pred d. d. in brez presledka pri okrajšavi).
Sam bi pri zapisih v besedilih (sploh v tistih, ki so/bodo javno objavljena) brez pomislekov upošteval slovenska pravopisna pravila (ne glede na zapis v Ajpesu, pri katerem ni nobenega jezikovnega nadzora), nekateri naročniki pa se sklicujejo na zapis v Ajpesu in je jezikovni popravek pri imenu podjetja zanje sporen.
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo. Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:
Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.
Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).
Zanima me, ali obstaja slovenska ustreznica oz. sopomenka za besedo aplikacija (v pomenu, ki se nanaša na računalniško orodje ali program).
Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.
Ali obstaja beseda neovira (kot samostalnik), npr. nitiovira – niti neovira (v tabelah, določena dejavnost).
Ali se piše: sploh ni ovira (če v tabelah govorimo, da določena dejavnost ni ovira) ali je potrebno zanikati: sploh ni ovire.
Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.
V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.
Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."
Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).
Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.
V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?
1. Kdaj pišemo vejico pred tako da in kdaj vmes, tj. tako, da? Ali je raba vejice v naslednjem primeru pravilna: Dopolnite poved, tako da iz besed v oklepajih tvorite ustrezne pridevnike?
2. Kaj je pravilno: Zapadlo je 3 cm 'tri centimetre' snega ali Zapadli so 3 cm 'trije centimetri' snega?
Zanima me ali je fraza vse pohvale pravilna in se jo lahko uporablja?
Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?
Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.
Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.
Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.
Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.
Katera od spodnjih povedi je pravilna?
Leta 2015 sem izdala pesmi pesnice Vere Albreht. Ena izmed pesmi ima naslov Svojemu Rejencu. V opombi sem napisala, da sta Vera in Fran Albreht skrbela za vojno siroto J. K. iz Bosne. Pred nekaj tedni, pa me je posvojeno dekle opozorilo da naslov pesmi verjetno ni pravilen (pesem je naslovila avtorica). Dekle je sklepalo, da Albrehta nista prejemala denarja, torej ni šlo za rejenca. Res je, toda otroka nista posvojila, sta pa zanj skrbela. Imamo kak izraz za tako obliko skrbi za otroka? Fantič sam ni vedel za svoj priimek in od kod je, le za ime Jovo. Spominjal pa se je grozot, ki jih je doživel. Ko so ugotovili kdo je, je imel svoj priimek. Marsikaj je bilo zanj novega: biti obut, ne metati stvari skozi okno, kuhana hrana, ne pljuvati po stanovanju, ... Fran Albreht je izjavil Jovo na novo, Vera je napisala pesem Ob koncu šolskega leta. Po ustnem izročilu v naši družini je bil to začetek fraze Jovo na novo.
Jovo, na novo / je očka dejal, / prvo petletko / zdaj si prestal. / Jovo, na novo / težko je bilo, / a z dobro voljo vendar je šlo. / ...
Zanima me, ali naj se izvorno afrikanski izraz apartheid v našem jeziku prednostno zapisuje kot apartheid ali podomačeno kot aparthajd.
V Geografskem terminološkem slovarju so prednost dali podomačenemu zapisu, ki pa se očitno (še) ni uveljavil v rabi. Prav tako ni naveden v SSKJ2. Obenem pa naj bi se po splošnem načelu zapis sčasoma prilagodil slovenskemu izgovoru.
Na spletu sem zasledil zapis ko-morbidnost ... https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/starejsi-od-60-let-ki-kazejo-blage-znake-novega-koronavirusa-bodo-testirani/518096 Ali je zapis z vezajem ustrezen in kaj natančno pomeni ta izraz?
Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...
In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.
Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.
Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.
Pregledala sem več spletnih virov (publicističnih, poljudnih) o pozdravu osti jarej, ki naj bi bil najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Mi lahko, prosim, pojasnite izvor in rabo tega pozdrava.
Zanima me
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Avto-moto zveza Slovenije je s kraticami poimenovana AMZS. Ali tudi v primeru uporabe kratice AMZS uporabljamo žensko obliko – torej:
Ali je ustrezna uporaba moškega spola:
Kako je s predlogom: na Avto-moto zvezi/na AMZS ali je prav v Avto-moto zvezi Slovenije/v AMZS?
Zanima me kaj več o medmetih evo, eto in eko. Po pomenu in obliki so si izredno podobni, njihov izvor pa naj bi se razlikoval, kolikor vem. Eto in eko vnosa v etimološkem slovarju žal nimata, evo pa naj bi prišel iz slovanske predloge. Zaradi primerjave z italijanščino si mislim, da je eko morda prišel od tod. Imam prav? Kako so se razvili vsi trije medmeti in ali so med seboj etimološko povezani?
Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?
V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.
Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.
Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").
Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).
Raba plusa v primeru: popusti v sobi 2+1 ali popusti v sobi 2 + 1. Drugo vprašanje: Presenetimo Reksija na zabavi in postanimo vsi gusarji (bela majica, temne hlače, gusarske kape, trakci...) Ali je tukaj tripičje stično ali nestično?
V Slovenskem pravopisu 2001 piše, da vrstna poimenovanja industrijskih izdelkov, nastalih iz imen podjetij oz. trgovinskih znamk, pišemo z malo začetnico, če niso v vlogi imenovalnega prilastka.
Zanima me, ali bi lahko bila zgleda za to tudi primera v povedih:
Zanima me tudi, ali sta potemtakem nivea in Nivea enakozvočnici.
Med poukom slovenščine sem slišal izraz njihovi zanamci in se mi je zdelo malo čudno, saj so zanamci naši potomci oziroma tisti, ki so za nami. Torej bi morali biti njihovi potomci zanjimci, saj so oni tisti, ki so za njimi. Ali bi se izraz zanjimci lahko uveljavil?
Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši?
Zanima me, ali se zaščiteno ime štajersko-prekmursko bučno olje piše z veliko ali z malo začetnico in ali je pisava z vezajem ustrezna.
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?
Predložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.). Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?
Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov. Npr. Brown-Fisherjev zakonBreznik-Ramovšev pravopis Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)
Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste.
Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne.
Spoštovani, prosim za razrešitev dileme glede vrste pridevnika. Ali je pridevnik Cankarjev v zvezi Cankarjev dom glede na vrsto svojilni ali vrstni. Hvala za odgovor.
Večkrat se vozim mimo Kraljestvene dvorane Jehovih prič in vedno mi pade v oči kraljestvena. Zveni mi zelo tuje. Prosim za vaše mnenje.
Zanima me, ali se pravilno piše Pythonovski ali pythonovski. Pridevnik se ne navezuje na skupino Monty Python, temveč na programski jezik Python.
Kalander je tudi priimek, zabeležen v Sloveniji in severnih sosedah. Očitno je, da je priimek povzet po imenu živali, njegov izvor pa je v furlanščini.
Furlansko-slovenski slovar: calandre [ka'landre] f ZOOL laški škrjanec m (Melanocorypha calandra); la ~ e la parussule si intrometin cence spietâ (pensemaravee).
Spletni naslov: http://www.rodoslovje.com/sl-SI/aktualno-novice/index.php, priimek Kalan
Zanima me, kako sta nastala priimka Uštar in Kolenc?
Zanima me, od kod izvira priimek Gende in če ima mogoče kakšne tuje/neslovenske korenine. Zanima me tudi, kdaj približno se je začel pojavljati. Hvala!
Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:
Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.
Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.
Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?
Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.
ali je raba besede drsnica (npr. za diapozitive v Powerpointu ali Canvi) ustrezna? Ali so besede drsnica, (e-)prosojnica, diapozitiv enakovredne sopomenke? Ali je raba katere izmed naštetih v knjižnem jeziku prevladujoča?
V Terminološki svetovalnici je že objavljen odgovor na podobno vprašanje, a je iz l. 2013. Menim, da se je uveljavnost besede drsnica v rabi od takrat spremenila.
Pri pripravi besedila sem naletel na besedno zvezo 'na način da' pa me zanima, ali gre v konkretnem primeru lahko za večbesedni veznik (kar mi deluje bolj 'naravno') ali 'navadni' veznik da:
(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …
(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?
(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?
Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?
Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.
V slovenskih medijih se v zvezi z dogodki v britanski kraljevi družini ter odločitvijo princa Harryja in Meghan Markle, da odstopata od opravljanja kraljevih dolžnosti, pojavljajo različni izrazi, prevzeti iz angleščine: magxit, magexit, megxit in megsit. V tujih medijih prevladujeta zapisa magxit in magexit. Glede na analogijo z izrazom »brexit«, ki je v medijih že precej razširjen, in zakonitosti slovenskega jezika pri prevzemanju in citiranju tujih besed, me zanima, zapis katerega od navedenih izrazov bi priporočili. Ali v slovenščini težko izgovorljiv soglasniški sklop -gx- (»megxit«, »magxit«) lahko vpliva na odločitev glede zapisa pri prevzemanju v slovenskih besedilih (od tod najbrž odločitev za zapis »megsit«)? Ali je bolje v tem primeru pisati tuji izraz citatno (npr. magxit), to je ne glede na glasovni sklop v slovenščini?
Opazila sem, da pravopis pri nekaterih zloženkah s prvim členom makro dopušča pisanje skupaj in narazen (makrodružba in makro družba, makrosvet in makro svet, makroukaz in makro ukaz). Pri makroregiji sem opazila samo zapis skupaj. Je pri tej zloženki morda prav tako pravilen zapis narazen? Zakaj da oz. zakaj ne?
Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.
Ali obstaja razlika med diplomsko in magistrsko listino, torej ali prejme diplomsko listino tisti, ki je uspešno končal prvostopenjski študij, in magistrsko listino tisti, ki je končal drugostopenjski študij? Ali pa se za oboje enakovredno uporablja izraz diplomska listina? In katero listino podeli rektor tistemu, ki je končal doktorski študij?
Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:
Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.
Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.
O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?
Se zahvaljujem za izčrpen odgovor, ki pa me popolnoma ne zadovolji. V italijanskem jeziku je v tem besedilu uporabljen prav izraz radikalnost (radicalità) in to v pozitivnem smislu polnosti, doslednosti. Vseeno hvala!
Pozdravljeni,
zanima me, kako je pravilno:
prireditev bo v vsakem vremenu ali
prireditev bo ob vsakem vremenu.
V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?
Zadnje dni zelo odmeva mednarodni projekt preiskovalnih novinarjev Panama Papers.
Kako to poimenovanje pravilno slovenimo: je to stvarno ime za neumetnostno besedilo in se ga zapisuje z veliko začetnico (torej Panamski dokumenti) ali pa gre zgolj za vrstno poimenovanje in bi bila primernejša mala začetnica (panamski dokumenti)?
Zanima me, ali bodo nova pravopisna pravila poenostavila dosedanja navodila glede enodelnih, dvodelnih, dolgih pomišljajev, stičnih, nestičnih vezajev, odrinjenih deljajev, saj večkrat spominjajo bolj na pravila iz matematike, pri pisanju z računalnikom pa tudi ustvarjajo težave.
Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/2011, 97/2011-popr. in 109/2012) določa, da se tuji znanstveni naslov lahko navaja v izvorni obliki. »Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik.« Na primer: Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA). Odgovor o Mag. Phil. (za naziv, pridobljen v Avstriji) navaja samo zakon in zapis v izvorni obliki.
Zanima me, kako ravnati v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih, saj nas prislov »lahko« odvezuje od striktne rabe navajanja izvornega naziva in ustanov(e) v celoti, po mojem primernega za uradne listine besedila. Ali bi bilo v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih primerno prevajati nazive in bi bilo pravilno ddr. Klemen Jaklič ali zgolj dr. Klemen Jaklič, kot se na MVZI sklicujejo na »zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih«? Bi bila Mag. Phil. Ana Novak z avstrijskim nazivom lahko mag. fil.?
Med vprašanji sem že zasledila, da je pred in sicer vedno vejica, ker gre za pojasnjevalno priredje. Vendar se v šolskih zapiskih pogosto pojavlja tale poved: To je moja sestrična in sicer je to Martina. Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen? Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje? Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče? Če ste na katero od teh vprašanj že odgovorili, se opravičujem, vendar jih nisem uspela najti. Mogoče še to, so vejice in povedi, v mojem vprašanju, smiselno postavljene?
Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.
Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.
O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.
Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).
Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)
Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?
Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?
Zanima me, kako naj sklanjamo francoska lastna imena, ki se končajo na naglašeni -o, kot je Bruno? Vem, da se načeloma imena na -o sklanjajo na način Marko Marka, vendar so francoska imena specifičen primer, saj je pri njih naglas ravno na -o. Se sklanjajo kot Zola Zolaja, torej Bruno Brunoja?
Kako je prav:
Kako sklanjamo moške priimke, ki se končajo na -o -- npr. Sabo, Očko? Je pravilno za Janeza Sabo ali za Janeza Saba?
Zanima me ali se pravilno napise: a) Vrsta morska vila zivi na Saturnu. b) Vrsta morske vile zivi na Saturnu. Besedilo je izmisljeno. Gre se za vse morske vile skupaj, vse vile zivijo na Saturnu. In kako se osebku, ki je sestavljen iz imenovalnika in ?imenovalnika/rodilnika?, strokovno rece, da lahko poiščem se po literaturi.
Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.
V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.
VečpomenkeNaslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.
Zavedam se, da ste o veliki/mali začetnici razvojnih/statističnih regij že pisali. Zanima me, če je pri *pisanju razvojnih regij z veliko začetnico nujno dodati tudi besedo »razvojna«, torej ali mora pisati npr. Zasavska razvojna regija ali lahko pišemo tudi Zasavska regija, ko imamo v mislih ali ko lahko iz konteksta razberemo, da gre za razvojno regijo? Druga specifična dilema pri tem je naslednja: po zgornji logiki pišemo Razvojni svet Zasavske regije, kjer je očitno, da gre za razvojno regijo. Pomisleke imam pri pisanju Svet zasavske/Zasavske regije. Zakaj? Sveta regije ne sestavljajo župani statističnih regij, ampak župani razvojnih regij, kar pa včasih ni popolnoma samoumevno. Se torej v tem primeru »zasavske« piše z malo ali z veliko začetnico?
Pozdravljeni, po pravopisu se okrajšava (d. o. o.) piše s pikami in presledki, v vsakdanji rabi pa je prisoten stičen zapis. Zanima me, ali se pri lektoriranju besedil zapis podjetij popravlja, čeprav uradno zapis ni registriran pravilno, ali pustimo zapis takšen kot je v splošni rabi, čeprav ni slovnično pravilen.
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?
Prosila bi za dve pojasnili:
1. Ali je potrebno uporabljati veliko ali malo začetnico pri naslednjem: Ime zavoda, Zavod za ... ali Ime zavoda, zavod za ...?
2. Je pri naslednjem potrebna vejica ali ne: Ime podjetja, d.o.o. ali Ime podjetja d.o.o.?
Spoštovani!
Zanima me, ali je v spodnjem in podobnih primerih mogoče uporabiti tako zapis sklepati na kot zapis sklepati o (v pomenu: na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do novih spoznanj). Ali je eden od zapisov ustreznejši od drugega ali morda neustrezen?
Imetnik mora dokazati obstoj elementov, iz katerih je mogoče sklepati na resno tveganje/sklepati o resnem tveganju za nastanek take kršitve v prihodnosti.
Najlepša hvala za pomoč!
Grenke so solze, ki tečejo, še grenkejše tiste, ki ne. (Irski pregovor) Imamo v zakladnici slovenskega jezika kaj podobnega?
Kako delimo besede ura, učiteljica, opazovalnica?
Zanima me kako se sklanjajo naslednja prevzeta lastna imena in kratice, in sicer v rodilniku ednine:
Kako se zapisujejo črke, ki jih v slovenski abecedi ni, npr. å in ø? Je potrebno prečrkovanje ali ne? Vetle Sjaastad/Sjåstad Christiansen in Johannes Thingnes Bø/Boe