eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
topôlov
topôlova
topôlovo
pridevnik
[
topôlou̯ topôlova topôlovo
]
1.
ki je v zvezi s
topoli 1.
1.1.
ki je del
topola 1.
ETIMOLOGIJA:
↑
topol
1.
visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken
1.
visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken
Število zadetkov: 1