sprostíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) sprostil roke (iz lisic, vklenjenih na hrbtu).
2.
kdo/kaj prosto pokazati kaj
/S hojo/ so sprostili sebe in psa.
3.
kdo/kaj prosto izraziti kaj
/Ob pogovoru/ so sprostili čustva.
4.
kdo/kaj narediti kaj prosto
Eksplozija sprosti veliko toplotne energije.
sprostíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se prost
Ob glasbi se je sprostil.
2.
kdo/kaj sproščeno pokazati se
Sprostili so se /s hojo/.
3.
iz biologije, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
Dozorelo jajčece se sprosti (iz ovojnice).