Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dédič -a m (ẹ̑)
kdor dobi dediščino: biti dedič premoženja; določiti dediča z oporoko; imenovati sina za dediča; bogat dedič; zakoniti dedič; pren. duhovni dedič njegove umetnosti; dediči razsvetljenstva
 
pravn. nujni dedič ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dédič -a m z -em člov. (ẹ̑)
dédinja -e ž, člov. (ẹ̑)
dédičev -a -o (ẹ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

dédič -a m
kdor dobi dediščino
SINONIMI:
pravn. naslednik
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik nadomestni dedič  pojmovnik oporočni dedič  pojmovnik poklicani dedič  pojmovnik zakoniti dedič

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dẹ̑dič -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.-C.

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dedič samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič mF3, haeres, -diserbizh, deidizh; Dedizh pro haerede positum nemo nostrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh; subditi filiusdeidizh

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič sam. m ♦ P: 4 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič -a (dejdič) samostalnik moškega spola
kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dédič -a m
absolútni nújni dédič -ega -ega -a m
dédič ab intestato -a -- -- m
dédič in abstracto -a -- -- m
dédič in concreto -a -- -- m
dédič zaščítene kmetíje -a -- -- m
dédno odprávljeni dédič -- -ega -a m
dokônčni dédič -ega -a m
domnévni dédič -ega -a m
intestátni dédič -ega -a m
nadoméstni dédič -ega -a m
nèznáni dédič -ega -a m
nújni dédič -ega -a m
odpádli dédič -ega -a m
oporóčni dédič -ega -a m
potenciálni dédič -ega -a m
prezŕti dédič -ega -a m
pŕvopostávljeni dédič -ega -a m
rélativni nújni dédič -ega -ega -a m
začásni dédič -ega -a m
zádnji zakoníti dédič -ega -ega -a m
zakoníti dédič -ega -a m

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič gl. erb

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič m

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dedič gl. gerbar
Število zadetkov: 36