dólẹ, adv. = doli, Mur., Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dole prisl. dol:
kakor dolej vſamem s'beſſed S. Petra (II, 499) ǀ s' tiga exempelna ſe dolè vſame (III, 148) ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe (V, 29) Zapisa lahko kažeta na izgovor ̍do:lə, kar spada k → doli; → dol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dole prisl. ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dole prislov izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dole gl. dolle
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dole prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Dóle pri Litíji Dól ~ ~ ž mn., zem. i. (ọ́ ȋ ọ̑ ȋ) na ~ah ~ ~, neurad. na ~ahdôlski -a -o [u̯s] (ȏ)Dôlčan -a [u̯č] m, preb. i. (ȏ)Dôlčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.