dušéven -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov;
duševni razvoj, ustroj otroka;
duševne bolezni, motnje;
duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo // nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kaj
♦ med. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otrokedušévno prisl.:
biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dušéven -vna -o (ẹ́; ẹ̑)dušévni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ napor; poud. ~a revščina |nerazgledanost|dušévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dušẹ̄ven – glej dúša
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
düšèven -vna -o prid. 1. duševen: ki ſzi branitel Duſsevni SM 1747, 66; ſzlatkoſzt düſevna KŠ 1754, 127; od vszáke düssevne i telovne pogibeli obarval ABC 1725, A 5 B; ako tákſe Duſſevne nevoule vu ſzebi ne osláta SM 1747, 41; düsevnoj temnoſzti vzeme moucs BKM 1789, 3; naſſo düsevno ſzkrb na pope nehámo KŠ 1754, 13; vſzáksem blagoſzlovi düsevnom KŠ 1754, 104; vu vszákoj düsevnoj potrebcsini BRM 1823, II; Vſze düsevne i telovne dobroute KŠ 1754, 151; vſza düsevna i telovna dobra KŠ 1754, 152; Zvrácſi me düsevne rane BKM 1789, 14; vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibcsinai ABC 1725, A7a; vu vſzeih naſsih düſsevni, i telovni potreibcſinai SM 1747, 55; zdüſevnimi ocſimi KŠ 1754, 143 2. verski: zmenkanye Szlovenſzkoga düsevnoga piſzma KŠ 1754, 3a 3. v zvezi düševni paster duhovnik: Ni eden düsevni paſztér KŠ 1754; Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; paſztérje düſevni KŠ 1771, 434; Cséſzt düſevni paſztérov KŠ 1771, 21; právim düsevnim paſztérom KŠ 1754, 193; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197 düšèvno -ga sam. duševnost: Stero je to düsevno KŠ 1754, 175; za ta düsevna czilou niscse nikajnemára KŠ 1754, 5a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
duševen prid. ♦ P: 2 (*P 1563, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.