gostáč -a m (á)
v kmečkem okolju, nekdaj kdor stanuje v tuji, najeti hiši: on je gostač; gostači so hodili na dnino h gospodarju; sosedov gostač
// star. podnajemnik: nikoli ni mislila, da bo morala oddajati sobe gostačem; pren. s svojimi članki so bili v glasilu le gostači
v kmečkem okolju, nekdaj kdor stanuje v tuji, najeti hiši: on je gostač; gostači so hodili na dnino h gospodarju; sosedov gostač
// star. podnajemnik: nikoli ni mislila, da bo morala oddajati sobe gostačem; pren. s svojimi članki so bili v glasilu le gostači
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gostáč -a m z -em člov. (á) |stanovalec; najemnik|
gostáčka -e ž, člov. (ȃ)
gostáčev -a -o (á)
gostáčka -e ž, člov. (ȃ)
gostáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gostáč -a m
nekdaj, v kmečkem okolju kdor stanuje v tuji, najeti hiši
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: podnajemnik
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024
gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gostáč -a m vsiljen gost: v ednoj bomo nouve gosztacse (lutherane i kalvinare) pograsali KOJ (1914), 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gostač [gostáč] samostalnik moškega spola
kdor stanuje v tuji, najeti hiši; najemnik; gostač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gostáč -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.