gósto tudi gostó nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; ọ́; ȇ) ~ posajen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gósto prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
gosto prislovPRIMERJAJ: gost
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gosto sam., magma, -tis, tú
goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine;
prim. po gostem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gosto prisl., F
2,
densè, cilú
goſtú;
spiſsè, goſtú;
prim. pogosto
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gosto prisl. ♦ P: 17 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gosto
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
góst2 -a -o tudi -ó prid., gostêjši (ọ̑ ọ́) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega;
gosta tekočina;
gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti;
gosti zobje;
goste veje;
goste zvezde;
gosto bukovje, grmovje;
drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne5. ki obstaja v veliki meri: gost promet;
gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačkegósto in gostó prisl.:
gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
gósti -a -o sam.:
nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
góst -a -o tudi góst -a -ó; -êjši -a -e (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑; ȇ) preveč ~ belež; neobč. ~ molk popoln; poud. ~a temagósto -ega s, snov. (ọ́) pojesti kaj ~egana gósto nač. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ saditigóstost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gosto..1 prvi del podr. zlož. gostoljúben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gosto..2 prvi del podr. zlož. gostobeséden, gostolísten, gostosévci, gostobeséditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gosto... prvi del zloženk nanašajoč se na gost2: gostobesednež, gostocveten, gostolisten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
na gósto nač. prisl. zv. izraža razvrščenost v majhnih medsebojnih presledkih SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
pogosto (po gosto) prisl., F
10,
actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu
po goſtu ſturiti, ali délati;
captare, pogoſtu prejemati;
circumspectare, ſe oṡirati,
pogoſtu okuli gledati;
frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu
pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu
po goſtu ṡavia kakòr volzè;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti;
resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepe numero, po goſtu;
versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.