izvésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar.
1. neki1, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš
2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje

izvéstno člen.:
knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.