jéza -e ž (ẹ́)
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jéza -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jeza je sestavina izrazov

Jeza škoduje lepoti, Od jeze rit raste

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jẹ́za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ję́za 1., f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ję́za 2.,* f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ję́za 2. (dodatek k slovarju), v 2. v. Hänselstuhl (nam. Häusel-stuhl).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jeza [jẹ́za] samostalnik ženskega spola

jeza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jeza samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jeza ž, F11, bilis, ṡholzh, jeṡa; cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; fervere ira, od jeṡe vréti; indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt, jeṡa; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jeza -e ž jeza: aku iesa im. ed. pravizhna zhloveku pamet smoti, kaj nebo ſturila iesa im. ed. nagla, greshna, inu nespodobna ǀ naglost, inu jesa im. ed. ga je hotela premagat ǀ jesa im. ed. tebe popade njega vbyti ǀ jeſa im. ed. ga je premagala ǀ od iese rod. ed. pride veliku hudiga ǀ ta hudobna shena is jeſe rod. ed., ſazhne tiga S. Mosha dolshiti ǀ od velike jese rod. ed. je imel obnorit ǀ on je vſhe ſvojo jeſo tož. ed. premagal ǀ skuſi jeso tož. ed., ſaurashtvu, nevoshlivoſt, pyanſtvu ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno ieso tož. ed. ǀ Ti v' iesi mest. ed. sbodesh s' beſſedo tuojga blishniga ǀ leta v'jeſi mest. ed. niemu rezhe rogazh ǀ v'ieſi mest. ed. mu ie diala ǀ ta bolna s' jeſo or. ed. odgovorj ǀ Ta hudobni Krajl pak s' veliko jeso or. ed., inu preuſetnoſtio odgovorj ǀ S'ieso or. ed. ſaurashi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese tož. mn., te vſtekle nevoshlivoſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jeza

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jeza ► ˈjėːza -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.