koščák -a m (á)
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
♦ zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
♦ zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
koščák -a m (á) |oreh|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
koščák -a m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
koščak [koščák] samostalnik moškega spola
sladkovodni rak jelševec, LATINSKO: Astacus astacus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
koščak samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
koščak ► ˈkȯščaːk kȯšˈčaːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.