mogòč tudi mogóč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́)
1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja: kateri so mogoči vzroki, da motor ne vžge; napravite vse mogoče rešitve naloge / niti najmanjši dvom ni več mogoč; na to vprašanje je mogoč samo en odgovor; na tem območju bi bile te rastline prav mogoče bi lahko uspevale
// navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je mogoč takoj; druga izdaja knjige je še mogoča; poplava je v tem deževju precej mogoča; vrnitev v takih razmerah ni bila več mogoča
2. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje; lepaki vseh mogočih barv; vse mogoče stvari prodaja; uporabil je vsa mogoča sredstva / uporabljal je ves mogoči material / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko; sam.: govorili smo o mogočem in resničnem; govoriti o vsem mogočem; prim. moči1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ izhod iz stiske; poud. uporabiti vsa ~a sredstva |številna, raznovrstna|; Dvom o tem ni ~
mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogòč -óča -e povdk.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

mogoč

V VARIANTI IZRAZOV: Vse se da, če se hoče

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogọ̄č -ọ́ča prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.-Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč [mogọ́č] pridevnik

mogoč, možen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

mogoč prid., F10, armipotens, mogozh s'oroṡhjem; bellipotens, mogozh voiszhák; dynasta, et dynastes, en mogózh, ſlobodni, velik goſpúd, ali mozhni; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollens, -tis, premoṡhin, mozhán, mogozh; potens, mogozh, mogozhin; potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh; potis, hoc pote, mogozh, kateri more; praepotens, premogozh, ſylnu mogozh; prim. mogoči 

1. mogoèejši , potentior, mogozhiſhi

1. najmogoèejši , potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč -a prid. mogočen: koku zhaſtiti, inu Mogozhi im. ed. m dol. je leta Goſpud (II, 293) ǀ neshelite bogati, inu mogozhi im. mn. m na semli biti (V, 498) → mogočen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč1 posam. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč2 prid. ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mogoč gl. vsakojak

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ne mogoč gl. nemogoč ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vsega mogoč gl. vsegamogoč ♦ P: 6 (TT 1557, *P 1563, TO 1564, TC 1574, JPo 1578, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vsega mogoč gl. vsegamogoč itd. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vsiga mogoč gl. vsegamogoč ♦ P: 2 (TT 1557, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vsiga mogoč gl. vsegamogoč itd. ♦ P: 2 (*P 1563, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.