mràz mráza m, mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á)
1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mràz2 povdk. (ȁ) redk. komu/čemu Bilo mi je ~ Zeblo me je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mràz1 mráza m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

mràz2 povdk.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

mràz Frazemi s sestavino mràz:
kàkor beráč mráza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mrȁz mráza m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mràz -a m mraz: Frigus Mraz KMS 1780, A7; Dér; mraz KOJ 1833, 153; kaj je mraz bio KŠ 1771, 362; i za volo mraza KŠ 1771, 427; I od toga mraza, Lejpo csuvajoga BKM 1789, 27; I za mraz meſzto BKM 1789, 155; vu mrazi i nágoti KŠ 1771, 549; liſztje ne povehne vmrázi BKM 1789, 186

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz [mrȁz mráza] in [mrȃz mrazȗ] samostalnik moškega spola

mraz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

mraz m, F19, â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; algar, velik mras, ali ẛhaloſt; algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati; algus, mras, antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina mraṡ; dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od mraṡa; durum frigus, hud, terd mraṡ; frigus, mraṡ, ṡima; frigutire, od mraṡa trepetati; gelu, lèd, mraṡ; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; obrigere, od mraṡa vterpniti; opacum frigus, mraṡ od ſénze; perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu mraṡ biti; pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime; rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa okrepeniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz -a m mraz: Poprej kakor mres im. ed. pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ je bil velik mreſs im. ed., inu snejh ǀ Kregulom je ſapovedal, kadar je velik mreſſ im. ed. imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah dershati ǀ Sdaj prevelik mras im. ed., sdaj prevelika urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa rod. ed. pu martviga ǀ sa volo veliziga mraſa rod. ed. nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna ǀ nemara sa mres tož. ed., sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs tož. ed. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: tož. ed. shusho, ali mokruto, jeſt nebom marmral zhes Boga, inu lufft ǀ sakaj je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu mest. ed. raishat ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam or. ed., inu urozhino ǀ lufft s' tozho, s' slano, inu s' mraſem or. ed. vam od vſame shitu, vinu, inu ſad

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz sam. m ♦ P: 25 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz

• 1/87 (mrzlica) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mraz ► mˈras mˈraːza m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dedek dedka samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

dédek Mràz tudi Dédek Mràz -dka -áza m, oseb. i. (ẹ̑ ȁ ẹ̑ á) |bajeslovna oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Zapis besedne zveze »dedek Mraz« z veliko začetnico

Zanima me zapis besedne zveze dedek Mraz.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.