nájin -a -o zaim. (ȃ) 1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil // izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok;
najini starši / najin prijatelj 4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti // izraža medsebojnost: najino srečanje 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nájin -a -o prvoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ) ~i otroci; ~ najljubši pevec; poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak? |vlak, na katerem sva|; ~a prtljaga; ~o srečanjenájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud.: ~ je že doštudiral |najin sin|; ~i so že doma |najini starši|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nȃjin -a zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nȃjin, pron. uns zweien gehörend, uns zwei betreffend; pogl. najun.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
najin
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.