Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
óster -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostrêjši (ọ́, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož;
ostri zobje;
ostra kosa;
ostro rezilo;
oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal 2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor;
ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos // ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho 4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati;
oster odgovor;
ni vzdržal njegovega ostrega pogleda;
ostre besede;
ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster 5. nav. ekspr. ki se pojavljaa) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg;
oster okus, vonj;
ostra bolečina;
ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročinob) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje 6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko krogloóstro in ostró tudi ôstro prisl.:
ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje
ostro... prvi del zloženk
nanašajoč se na oster: ostrodlak, ostroglav, ostroumnost, ostroviden
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
óstro tudi ôstro tudi ostró nač. prisl. -ej(š)e tudi -êjše (ọ́; ó; ọ̑; ọ́; ó; ȇ) ~ kaznovati
ostro.. prvi del podr. zlož. ostrostrélec, ostrokóten, ostroúmen
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024
óstro nač. prisl. izraža, da dejanje vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
òstro prisl. strogo, neprizanesljivo: i záto te bodem oſztro kaſtigao KM 1790, 52; csiglih tô pôleg právde osztro prepovêdano AI 1875, br. 1, 1; prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ostro prislovPRIMERJAJ: oster
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ostro sam, acies cultri, tú oſtru na noshizhi, tÿlu nosha
ostro prisl., F4, acriter arguere, ẛlu inu oſtrú krégati; austerè, oſtru, pres ṡhaale; objurgare, eniga krégati, ostru poſvariti; severè, oſtru, hudobnu, nevſmilenu
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ostro prisl. strogo: Rihter Nebeski vas bò s'gorezhmi ozhmy ſtrashnu, inu oſtru pogledal ǀ Ajdje ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim ſo shtrajfani ǀ oſtrù je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski folk ǀ kadar ſo pregreshili ostru ijh je sfaril, inu shtrajfal primer.> G. Bug ga bò oſtreishi shtrajfal ǀ k'ſadnimu Boga perſili de oſtreshi ga shtrajfa presež.> Cartagineski pak je djal de njegoui desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ostro1 sam. s ♦ P: 1 (MD 1592)
ostro2 prisl. ♦ P: 24 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Število zadetkov: 14