podóbno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se mu godi kot drugim; pisati ~ o čem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podóbno nač. prisl. izraža, da se potek dejanja, stanja po nekaterih (bistvenih) lastnostih ujema z drugim dejanjem, stanjem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
podobno prisl. ♦ P: 2 (TT 1557, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bístveno podóbno zdravílo -- -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podóben -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj poa) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje;
kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve;
hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben 2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi;
zelo sta si podobna;
podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači // ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi
● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati
♦ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidaepodóbno
prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako
// v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih
podóbni -a -o sam.:
nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih
● ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~a predmeta; podoben komu/čemu biti ~ očetu; biti v obraz ~ sestri; biti ~ materi po značajupodóbni -a -o (ọ́) geom. ~a trikotnikapodóbni -ega m, člov. (ọ́) zasluga njemu ~ihpodóbno -ega s, pojm. (ọ́) nekaj ~ega povedatipodóbnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podóbno biolóško zdravílo -ega -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnikZanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?
Primer:
- podobno kot je veljalo ...
Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ...
Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite?
Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.