prozáik -a m (á)
1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika
2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prozáik -a m, člov. (á) pripovednik; poud. |dolgočasen, pust človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prozáik -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prozāik, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.