razbójnik -a m (ọ̑)
1. kdor napada, ropa in ubija ljudi: v teh krajih je bilo veliko razbojnikov; poveljnik razbojnikov / cestni, morski razbojnik / ekspr. ponoči se okoli naselja potika razbojnik tiger
● ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno
2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: to so razbojniki, ne pa sosedje / kot psovka sram te bodi, razbojnik
// neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti razbojniki so spet razbili šipo; postal je pravi razbojnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbójnik -a m, člov. (ọ̑) poveljnik ~ov; slabš. To so ~i, ne pa sosedje |slabi ljudje|
razbójnica -e ž, člov. (ọ̑)
razbójničin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbójnik -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

razbójnik Frazemi s sestavino razbójnik:
désni razbójnik, glédati kàkor lévi razbójnik [na krížu], [kot] lévi razbójnik

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbọ̑jnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbǫ̑jnik, m. der Räuber.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbòjnik -a m razbojnik: on je tát i razbojnik KŠ 1771, 299; Ti ſzi razbojniki obecsao Paradi'som KM 1783, 190; liki na razbojnika ſzte prisli KŠ 1771, 91; ſzo nad nyega vdarili, liki nad razbojnika z-oro'sjom KM 1796, 106; I razpéta ſzta 'znyim dvá razbojnika KŠ 1771, 95; vpogibelnoſzti od razbojnikov KŠ 1771, 549; Od toga med razbojnike ſzpádnyenoga KŠ 1771, 201; ár i posteni lüdjé med szebom netrpijo razbojnike KOJ 1845, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbojnik [razbọ̑jnik] samostalnik moškega spola

morilec, razbojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbojnik (razbojnik, rezbojnik) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razbojnik m, F24, archipirata, capitán teh raṡboinikou na murju; depraedator, rubéſhnik, reṡboinik; latro, raṡboinik, tát, mordrar; piraticus, -a, -um, teh reṡboinikou; praedo, -onis, en raṡboinik; pyrata, -ae, morṡki raṡboinik, ali rasboinik na murju; spelunca latronum, jama teh raṡboinikou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbojnik -a m razbojnik: Ie proſsu Rasbojnik im. ed. na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu ǀ odgovorj Raisbojnik im. ed. ǀ ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika rod. ed. is Imenam Mojſſes ǀ Rasbojniku daj. ed. ſi tudi bil prezej oblubil ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika tož. ed. veſſat ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga Rasbojanika tož. ed. pelali ǀ ſo molili Mercuriuſa, kateri je vuzhil lagati … Tiga Rasboynika tož. ed. Romula ǀ kakor eniga ſhelma, ali Raisbujnika tož. ed. popadejo, ga sveshejo, inu noter v'eno shterno Vershejo ǀ zhe bote s'taiſtim velikim Dolshnikam na Kolena padli, s'Rasbojnikam or. ed. pohleunu ſe perporozhili ǀ raven njega ſta viſſila dua rasbojnika im. dv. ǀ mej duema Rasbojniki or. dv. ſo JESVSA krishat pelali ǀ Rasbojniki im. mn. nebodo tebi ta shaz vkradili ǀ Rasboiniki im. mn. pak pomenio te peklenske hudizhe ǀ Perloshimo martro katero ſo terpeli vſy Marterniki Sveti, vſy Raisboiniki im. mn., inu tatje na semli ǀ zhes nashe rajshe raisboiniki im. mn., zhes nashe blagu ty tatje ǀ vprasha aku zeiſte ſo shiher bres Rasbojnikou rod. mn. ǀ tiga od resbojnikou rod. mn. raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom daj. mn. v' peſti neprishal ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike tož. mn. padel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbojnik -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbojnik sam. m ♦ P: 32 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578-Reg, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razbojnik ► rezˈbọːi̯nėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.