stêblo -a s (é)
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stêblo -a s (é) ~ koruze; kmet. iti v ~; ~ ključa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stêblo -a s
osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, vejepojmovnik
SINONIMI:
steblika, ekspr. stebelce, knj.izroč. štibla, ekspr. vrv
GLEJ ŠE: betvica, korenika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

stéblo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stéblọ, n. 1) der Stengel (caulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — 2) = kapusova sajenica, die Krautpflanze, Banjščice-Erj. (Torb.); — 3) der Halm, Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) = deblo, der Baumstamm, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Rec.; — tudi: stəblọ̀, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stéblo -a s
1. steblo, deblo: žuno klüka na dreva stebli AI 1878, 3
2. trup: Tu sze zacsne nyega [telo] szteblo, ali 'zivot, trüp KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

steblo (stablo) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

steblo s, F2, caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; prim. stablo 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

steblo -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

steblo sam. s ♦ P: 7 (KPo 1567, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stêblo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stêblo -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

steblo

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

steblo ► sˈteːblȯ -a in sˈtablu -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

navídezno stêblo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podzémno stêblo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preobráženo stêblo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stêblo púščice -a -- s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 18