utrjeválec -lca [utərjevau̯ca tudi utərjevalca] m (ȃ)
kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so najboljši utrjevalci bregov
♦ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna, obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje veziv; um. sredstvo za utrjevanje materiala pri restavriranju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

utrjeválec1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ cestišča
utrjeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
utrjeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

utrjeválec2 -lca m z -em snov. (ȃ) nanesti ~ na lase

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.