veselják -a m (á) 1. kdor veseljači: veseljaki so popivali cele noči;
petje veseljakov 2. (po naravi) vesel človek: bil je veseljak in dober delavec;
veseljaki in čemerneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
veselják -a m, člov. (á)veseljákinja -e ž, člov. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
veselják – glej vesẹ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
veselják, m. ein lustiger Geselle, der Lebemann.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
veseljak ► veseˈl’aːk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.