zahòd -óda m (ȍ ọ̄)
1. glagolnik od zaiti: opazovati sončni zahod / izračunati sončni zahod čas, ko sonce zaide
// stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni zahod
2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce zaide ob enakonočju: veter je zapihal od zahoda, z zahoda; reka teče proti zahodu / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda
// zahodna stran neba ali zemlje: na zahodu so se pojavili temni oblaki
3. publ. zahodni del kake geografske ali politične celote: živeti na zahodu dežele / ves zahod se je navdušil za te ideje prebivalci zahodnega dela / gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike
● film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran; ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ọ̑) opazovati sončni ~; veter od ~a, z ~a; tok reke proti ~u; oblaki na ~u; publ. živeti na ~u |v zahodnem delu dežele|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Zahòd -óda m, zem. i. (ȍ ọ́; ȍ ọ̑) publ. |zahodni del večje zemljepisne enote|: ameriški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahòd -óda m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

zahòd-ódasamostalnik moškega spola

1. smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba

   • od zahoda proti čemu
   • , zahod s čim
   • , na zahod(u) do česa
2. del zemljepisne in hkrati politične enote

   • od zahoda proti čemu
   • , zahod s čim
   • , (na) zahod(u) do česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahòd Frazemi s sestavino zahòd:
Dívji zahòd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod je sestavina izrazov

Na zahodu nič novega

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahȍd -ọ̄da m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.-C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci-Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

záhod -a m zahod: od ſzuncsenoga záhoda trouja vráta KŠ 1771, 805; Goszpôd je zvao szvêt od zhoda szuncza, do záhoda TA 1848, 90; ki ſzo priti ſzuncsenomi záhodi KŠ 1771, A5a; da 'ze ſzuncze ide kzáhodi BKM 1789, 334; Po záhodi hváli szunce KAJ 1870, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod [zahȍd] samostalnik moškega spola

zahajanje sonca

PRIMERJAJ: zahod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zahod1 m, deviatio, ṡahajanîe, ṡahod

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod2 m, F9, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; caurus, dolénî veiter od ſonzhniga ẛahoda; occasus, -us, ſolis, ſonzhni ṡahod; occidens, ſonzhni ṡahod; occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi; occidio sole, v'ſonzhnim ṡahodu; usque ad occasum solis, do ſonzhniga ṡahoda; versus occidentem, pruti ſonzhnimu ṡahodu; zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga ṡahoda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod3 m, latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod -a m zahod: ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda, do sahoda rod. ed. sončni zahod zahod: ſonzhni sahot im. ed. pomeni ſtaroſt, katera skorai ima ſe ſkriti v' to zherno ſemlo ǀ aku leta ſe oberne pruti Sonzhnimu sahodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu daj. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod sam. m ♦ P: 8 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahòd -óda m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zahod

• 2/64 (stranišče) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Dívji zahòd -ega -óda m, zem. i. (í ȍ  í ọ́; í ȍ  í ọ̑) publ. |zahodni del Združenih držav Amerike|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«

Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:

Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Kdaj pišemo »zahod« z veliko in kdaj z malo začetnico?

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.