šóla1 -e ž (ọ̑)
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; prometna šola v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti; šola s prilagojenim programom šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / partnerska šola ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola
2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● 
pog. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ 
etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; vesela šola osnovnošolsko tekmovanje v splošnem znanju; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla2 -e ž (ọ̑)
1. vnetna bulica na čeljustnem delu ustne votline: naredila se mu je šola; boleča šola
2. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju, vet. zazobnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla1 -e ž (ọ̑) učiti na, v ~i; visoka ~ jahanja; ~ za oblikovanje; osnovna ~; vesela ~ |tekmovanje iz znanja za osnovnošolce|; ~ s prilagojenim programom; ~ v naravi; šol. žarg.: leteti iz ~e biti izključen, odpuščen; špricati ~o neupravičeno izostajati od pouka; knj. pog. zamujati ~o pouk; poud.: Vsa ~ se je zbrala |učenci in učitelji|; Nobene ~e, nobenih šol nima |nobene izobrazbe|; človek stare ~e |ustaljenih navad|; pojm. reformirati ~o |šolstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla2 -e ž (ọ̑) imeti ~o v ustih |vnetno bulico|; nestrok. |strok. zazobnica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla1 -e ž
vgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti; poslopje te ustanovepojmovnik
SINONIMI:
star. hram učenosti, zastar. učilna, zastar. učilnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

šóla2 -e ž
GLEJ SINONIM: ristanc

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

šóla-esamostalnik ženskega spola
  1. vzgojno-izobraževalna ustanova
    • šola za kaj/koga
    • , šola s čim
  2. učenci, pripadniki določene dejavnosti, področja, usmeritve
    • šola česa
    • , šola za kaj/koga
    • , šola brez česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla Frazemi s sestavino šóla:
šprícati šólo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola je sestavina izrazov
Šola ni šala, Vsaka šola nekaj stane
V VARIANTI IZRAZOV: Lažeš, kradeš, bolhe ješ

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šọ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šọ̑la 2., f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.-Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla tudi šóula -e ž šola: Schola Soula KMS 1780, A8; Soula Oskola KM 1790, 94; je mladini sola potrejbna KOJ 1845, 7; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; šôla BJ 1886, 3; Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; huj vo z-sôle KAJ 1870, 8; gda bi se že kšôli približávala BJ 1886, 5; gda bi Soulo poſztavo KŠ 1771, 101; da bi ſzamo mogla hoditi v-ſoulo KM 1790, 60; vucsenik more vsoulo priti KOJ 1845, 8; vucsenik knige neszé vu sôlo KAJ 1870, 6; deca naj nepresztano v-sôlo hodi AI 1875, kaz. br. 8; vſzak dén ſze tükajoucsi vu ſouli KŠ 1771, 401; sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Sôle sze odpréjo AI 1875, kaz. br. 8; na národni soul haszek KM 1790, 1; za vesznicski sôl drügi zlôcs KAJ 1870, 3; za národne šole AI 1878, 1; za vesničke šolé BJ 1886, 1; vſolai nasſih moucs je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; pren. Natúre i miloſcse ſoula BKM 1789, 2; Eti, v nebeſzkoj sôli Na veke zvisávam BRM 1823, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola1 [šọ̑la] samostalnik ženskega spola

šola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola2 [šọ̑la] samostalnik ženskega spola

neka konjska ustna bolezen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

šola žF17, académia, -aeviſſoka ſhula; capsariustudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; ephebiaſhula ẛa mladúſt; gymnasiarchus, gymnasiarcha, -aetá viſhi zheṡ ſhule; pedagogusſhule moiſter, kateri otroke vuzhy; schola, -aeſhula; seminarium, -rÿen ṡazhetik, ſtara ſhula; syntaxiszheterta latinṡka ſhula

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola -e ž šola: Kakor ena shula im. ed. ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio ǀ vſtane gori, inu grè is shule rod. ed. ǀ aku nej shule rod. ed. na rokah imel ǀ s'mladiga sazhneio v' shulo tož. ed. hodit ǀ mu nej bilu sadosti de ſo v'shulo tož. ed. hodili ǀ úshuli +mest. ed. tiga ſvejtà ſe ſo navuzhili ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule im. mn. ǀ je po vſyh shulah mest. mn. hodil de bi ſe v' taiſtih kaj navuzhil ǀ nej rejſs kar v'shulah mest. mn. ste shlishali ← srvnem. schoule ← vlat. scōla < lat. schola ‛šola, nauk, učena razprava’ ← gr. σχολή ‛prosti čas, počitek, učen pogovor, šola’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola sam. ž ♦ P: 25 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šola gl. škola

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alpinístična šóla -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alpinístična šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

álpska šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

árlberška šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Besedotvorna dvojnica: »tehniška« ali »tehnična šola«

V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

burgundski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
burgundska burgundsko pridevnik
IZGOVOR: [burgúntski]
ZVEZE: burgundska omaka, burgundska šola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

čebelárska šóla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

črna šola [čŕna šọ̑la] samostalniška zveza ženskega spola

čarovništvo, magija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dramátična šóla -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

drámska šóla -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑)
šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev; odpreti e-šolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gledalíška šóla -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gorníška šóla -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

igrálska šóla -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

komerciálna smúčarska šóla -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lokálna smúčarska šóla -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

monákovska šóla plézanja -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Montessori
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Montessori samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica
IZGOVOR: [montesóri], rodilnik [montesóri]
ZVEZE: pedagogika Montessori/montessori, šola, vrtec Montessori/montessori

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

münchenska šóla plézanja -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nadaljeválna šóla álpskega smúčanja -e -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naravnoprávna šóla -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

norvéška šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nôva šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

osnôvna šóla álpskega smúčanja -e -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
osnovna šola
IZGOVOR: [osnôu̯na šóla brátou̯ letónja šmártno op páki], rodilnik [osnôu̯ne šóle brátou̯ letónja šmártno op páki]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

osnôvna šóla téka na smučéh -e -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pánožna špórtna šóla -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

planínska šóla -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

plésna šóla -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

plezálna šóla -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pozitivístična šóla kriminologíje -e -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sienski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
sienska siensko pridevnik
IZGOVOR: [sjénski]
ZVEZE: sienski sonetni venec, sienska zemlja, sienska šola
PRIMERJAJ: Katarina Sienska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skakálna šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

smúčarska šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

smúčarska šóla za otrôke -e -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šóla smúčanja -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tartujski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
tartujska tartujsko pridevnik
IZGOVOR: [tártujski]
ZVEZE: tartujska šola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tekmoválna šóla álpskega smúčanja -e -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tržáška šóla plézanja -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

wílderkaiserska šóla prôstega plézanja -e -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 64